Pri naši sosedi je, tako kot pri nas, že dolgo stalnica, da vozniki na avtocestah vsakodnevno obtičijo v prometu. Ne glede na to so uporabniki, pa če so imeli srečo in se peljali gladko ali pa jih je ustavila kolona, plačevali polno ceno cestnine.

Nedavna razsodba Deželnega upravnega sodišče za Lacij (TAR Lazio) to prakso prekinja z ugotovitvijo, da družba Autostrada Ligure Toscana (SALT) svoje storitve ni opravila v celoti, medtem ko je cena ostala ista. Razsodilo je, da ne sme zaračunavati polne cestnine v primerih, ko zaradi gradbenih del, zoženj voznih pasov ali prometnih zastojev storitev ni bila opravljena v pričakovani meri. Po poročanju italijanskih medijev gre za prvi takšen primer na področju zakonodaje. Italijanski strokovnjaki opozarjajo, da bi lahko vodil v spremembe v pogodbah koncesionarjev avtocest, ki bodo v nepričakovanih okoliščinah zavezani k nižjim cenam. Formalna potrditev, da gre za nepošteno komercialno prakso na področju avtocestne infrastrukture, bi lahko bila precedenčna za vso EU.

Domino učinek je sprožen. Potrošniška organizacija Robin z Južnega Tirolskega že zahteva, da se podobna pravila uveljavijo tudi za avtocesto A22 (Autostrada del Brennero), ki je ena izmed glavnih povezav med severom in jugom države. Po njihovem mnenju je ta v zadnjih letih postala simbol prometnih zamaškov, gradbišč in splošne preobremenjenosti. Direktor Robina Walther Andreaus pravi, da gre zato za nepošteno izsiljevanje plačila oziroma zgolj za težnjo po zaslužku, saj avtocesta predstavlja javno dobro in mora vključevati dostopnost in kakovost storitev.