Vsak, ki mu je vožnja z avtom več kot le premik od točke A do točke B, povsem dobro razume, zakaj se je pojavil britanski roadster. Na mestu se zdi vprašanje, zakaj so le-ti povsem izumrli. Kot da ljudje ne bi znali ceniti nečesa, kar je zabavno in prijetno. Pa tokrat pustimo ob strani dejstvo, da je večina nekega dne umrli predvsem zaradi slabe kakovosti izdelave, saj so rjaveli že v prodajnih katalogih, a recept, ki ga danes uspešno obvlada le še Mazda MX-5, se danes, v času avtomobilov, ki so vse bolj brez karakterja, zdi bolj potreben kot kdajkoli prej. Tudi zato, ker je japonska predstavnica, ki predstavlja bistvo britanskega roadsterja, torej avta za uživancijo za koliko toliko normalen denar, ostala tako rekoč brez prave družbe.

Pri Mazdi so tudi v četrti generaciji ostali zvesti prvotnemu konceptu in tudi v smislu dimenzij ni bistvene razlike med pionirko izpred treh desetletij in sedanjim modelom. MX-5 je v danes primerjavi z aktualnimi SUV-ji pravi palček. Vse to voznik in sopotnik občutita že ob vstopu. Sedež je postavljen zelo nizko, vrata in sredinska konzola tesno obdajata okolico okoli vas. Zadnja prenova navzven ni prinesla bistvenih sprememb - še najbolj se le-te odražajo na svetilih, a v oblikovnem smislu je uspel faceflift tako ali tako takšen, ki ga sprva niti ne opaziš.

K občutku preprostosti in nezakompliciranosti svoje doda še streha, ki pa jo je z eno roko in v treh potezah mogoče pospraviti v prostor za sedežema. Poteg kljuke sprosti streho, z desno roko nato streho potisnemo nazaj, še en pritisk nanjo, da se zaskoči in že se nad nami pojavi nebesni svod. Preprosto in učinkovito je tudi v nasprotni smeri - stisk kljuke med sedežema sprosti streho, ki jo z roko potegnemo nadse, ko se zaskoči za rob okvirja vetrobranskega stekla pa sledi še zapiranje kljuke na strehi in to je to. "Simpl" kot pasulj, a izjemno učinkovit sistem. Zakaj bi komplicirali, če ni potrebe.

Čeprav je MX-5 ostal zvest svojemu konceptu, je seveda vseeno dobil nekaj sodobnih elementov. Mazda stavi na 8,8-palčni zaslon na dotik, ki pa ga je mogoče upravljati s prstom le, ko je vozilo v mirovanju. Med vožnjo to opravlja vrtljivi gumb na sredinski konzoli. Ta je sicer postavljen nekoliko preveč nazaj, kar je malce neudobno za roko. Infozabavni sistem je razmeroma enostaven in intuitivno zasnovan, Apple Carplay in Android Auto pa je mogoče uporabljati tudi brezžično.

Prostora za prtljago, podobno kot za obe osebi v sprednjem delu, je relativno malo. Prtljažnik lahko sprejme za 130 litrov prtljage, nakladanje in razkladanje pa je zaradi 82 centimetrov visoke nakladalne robnice vse prej kot enostavno, a za dve torbi za izlet ob koncu tedna je prostora vseeno dovolj. Tudi drobnih predmetov ni mogoče kar tako pospraviti po kabini. Odlagalnih prostorov je bore malo, če odložite mobilni telefon, vam v roki ostane denarnica, s katero nimate kam, razen v predal med hrbtnima deloma sedežev. 

Do 180 centimetrov višine in indeksu telesne mase, ki ne presega 30, se je za volan mogoče namestiti povsem udobno, vsak centimeter nad to mejo pa prinaša nekaj dodatne utesnjenosti. Zgodba zase je vstopanje in izstopanje, saj se sedi izjemno nizko, to pa seveda pomeni izvedbo več gimnastičnih prvin, preden se uspete skobacati iz sedeža.

A bodimo realni, MX-5 ni avto, ki bi razvajal z udobjem. Njegova glavna aduta sta piš vetra, ki vas boža ob odprti strehi in veselje do vožnje, za katero skrbijo izjemna lega na cesti, fantastično neposredno krmiljenje in natančen šeststopenjski ročni menjalnik s tako kratkimi hodi, da se zdi prelom napolitanke proti temu skoraj dolga zgodba. Vse strožje zahteve so z zadnjo prenovo odnesle močnejši in agilnejši dvolitrski agregat, zato je zdaj edina možnost 1,5-litrski atmosferski štirivaljnik, ki zmore na papirju nič kaj impresivnih 97 kW (132 KM) največje moči in 152 navora, a se izkaže z izjemno uravnoteženostjo, zveznim pospeševanjem, predvsem pa z odzivnostjo, ki je toliko bolj presenetljiva, glede na prej omenjene podatke s papirja. Poraba goriva se je na testu gibala med šestimi in sedmimi litni na sto prevoženih kilometrov, a bolj na spodnji, kot na zgornji meji.

Mazda MX-5 je danes eden redkih avtomobilov za široke množice, ki mu je edini cilj užitek za volanom. Res je, trdo vzmetenje vsem ne bo povšeči, prostora za prtljago in drobnarije je malo, praktičnost je tukaj povsem v drugem planu. Seveda, ker je v prvem planu predvsem to, da vam vsak ovinek vedno znova in znova privabi nasmešek na obraz. Z odprto streho je seveda vse skupaj še bistveno boljše in bolj doživeto.