Za BMW je model X3 eden prodajno najuspešnejših predstavnikov, njegova priljubljenost pa iz generacije v generacijo raste, saj kupci vedno znova želijo kombinacijo prestiža in obilice prostora ter so zanjo pripravljeni tudi seči v žep. Tega se pri BMW-ju dobro zavedajo in kljub radikalno drugačni zunanjosti se zdi, da X3 tudi v aktualni generaciji, ki je sicer nova, a temelji na močno posodobljeni arhitekturi prejšnje, nadaljuje in nadgrajuje svoje osnovno poslanstvo.

Največ črnila je bilo (in še bo) prelitega na račun zunanjosti nove generacije, ki pa je povsem v skladu z aktualnim oblikovnim pristopom znamke iz bavarske prestolnice. V praksi to pomeni visok rob pokrova motorja, zajetno masko hladilnika z nepogrešljivimi »ledvičkami«, pri katerih je v tem primeru pomanjševalnica nepotrebna, kljub temu pa vse skupaj vseeno ni tako zelo predimenzionirano, kot so v Münchnu slogovno zasnovali serijo 7 ali X7. Ledvici sta resda veliki, a ne predimenzionirani in na nek način avtomobilu dajeta tudi ustrezen karakter, še posebej pri testnem modelu M50, opremljenem s paketom M Performance, ki ju ovije v črno barvo in doda še horizintalne linije v njuni sredici.

V primerjavi s predhodnikom je novinec za 25 milimetrov nižji in 35 daljši, kar se malce pozna tudi na bolj elegantni stranski liniji. Zadnji del ohranja nekaj ostrih linij in kotov, vendar ni tako razgiban kot pri nekaterih drugih aktualnih modelih znamke BMW. Predvsem nove, zašiljene zadnje luči se dobro vključujejo v celoto, svoje pa dodata še dva para pravih debelih zaključkov izpušne cevi na obeh straneh difuzorja, odetega v sijočo črnino, na sredi katerega je svoj prostor dobila še luč za vzvratno vožnjo. Zvok, ki ga ponuja športni X3 je sicer zelo decenten, če ne upoštevamo trenutka, ko stisnemo na gumb za vžig in šestvaljnik vseeno malce »zarohni«, za ljubitelje športnega zvoka pa je na voljo še športna zvokovna podpora, ki pa je vseeno slišati nekoliko sintetično.

Pri pogledu v notranjost je takoj jasno, da je prostora v prvi sedežni vrsti več kot v izobilju. Če v to enačbo dodamo še za M50 serijske športne sedeže, ki jih je mogoče v vse mogoče strani namestiti s pomočjo elektrike, je sedenje za volanom še toliko bolj udobno. Pred nosom imamo volanski obroč v tipični BMW-jevi maniri z rahko prisekanim dnom, ki lepo sede v roko, a bi bil zaradi svoje debeline morda tudi preveč zajeten za majhne ženske roke. Tudi v drugi sedežni vrsti je prostora dovolj tudi za dve višjerasla odrasla, ki imata tudi lastnoročno možnost nastavljanja temperature in piša v zadnjem delu vozila, v prtljažni prostor pa je v osnovi mogoče spraviti za 570 litrov prtljage, z zlaganjem naslonov druge sedežne vrste (v treh delih) pa se prostornina lahko poveča vse do 1.700 litrov.

Z novo generacijo je X3 dobil še nekaj več digitalnih rešitev in izgubil še nekaj več fizičnih gumbov, a ohranil dobri stari iDrive izbirnik na sredinskem kanalu, saj je po mnenju BMW-jevih inženirjev 14,9-palčni sredinski zaslon infozabavnega sistema vseeno predaleč, da bi ga lahko udobno uporabljali. Kultni vrteči se izbirnik tako vseeno bistveno prispeva k enostavnosti uporabe infozabavnega sistema, temelječega na OS9, predvsem za tiste, ki so že uporabljali starejše različice sistema, vseeno pa je potrebno tudi nekaj dodatne vaje, da zadevo spoznamo do obisti. Sredinski zaslon je sicer del ukrivljene celote, ki jo sestavlja še 12,3-palčna enota, namenjena prikazu informacij za voznika, celoten paket pa ima očem prijetno grafiko in dovolj velike ikone, da se z njim znajdejo manj tehnično podkovani. Kakovost izdelave v notranjosti je na visoki ravni, vseeno pa tu in tam zmotijo elementi iz neugledne črne plastike in pleksi stekla, ki kljub praktičnemu namenu na otip delujejo nekoliko ceneno.

Zdaj pa se posvetimo še tistemu, kar najbolj odlikuje testnega predstavnika in o čemer smo že nekaj besed zapisali pri našem roadtripu do Monaka in nazaj. V kombinaciji z blago hibridizacijo trilitrski šestvaljnik voznikove ukaze s pritiskom na plin zelo neposredno prenaša na kolesa. Skozi celotno delovno območje vrtljajev vleče zelo zvezno, kar je seveda eden od predpogojev za doživetje veselja med vožnjo. Če k temu dodamo še agilen osemstopenjski samodejni menjalnik, s pomočjo katerega drnec z mesta do stotice traja vsega 4,6 sekunde, športno podvozje in neposreden krmilni mehanizem, je veselja še toliko več. Skozi tekoče ovinke na prazni podeželski cesti švigne kot nekoč »modri dirkač«, na drugi strani pa je lahko tudi udoben potovalnik, iz katerega tudi po več urah vožnje niti slučajno ne izstopite »zlomljeni«. Le pri hitri menjavi smeri X3 M50 pokaže, da ga je vseeno kar precej skupaj in da tudi zanj veljajo fizikalni zakoni.

V primeru pretiravanja je vozniku seveda na voljo arzenal asistenčnih sistemov, ki so se tudi v praksi izkazali za zelo zanesljive, v plus pa BMW-ju X3 lahko štejemo tudi možnost hitrega izklopa obveznega, a za mnoge živce parajočega piskajočega opozorila na prekoračitev hitrosti, ki ga enostavno izključimo z daljšim pritiskom na gumb na volanu. Od teže desne noge je v največji meri odvisna tudi poraba goriva. Lahko je čez deset, lahko tudi malce čez osem, kar smo zapisali tudi pri že omenjenem roadtripu do kneževine na Azurni obali.

Novi X3 je kljub svoji drugačnosti še vedno prepoznavno BMW-jevski in v novo generacijo prenaša vrline, ki jih serija svojim uporabnim omogoča že dve desetletji. Športnost, praktičnost in veselje do vožnje se morda pri X3 prepletajo bolj neposredno kot pri njegovih neposrednih tekmecih, izbira tudi glede motorjev je več kot na mestu in tudi kot celota je X3 tudi v novi generaciji zelo prepričljiv. A vse našteto ima seveda tudi svojo ceno, ki se pričenja pri 61 tisočakih za osnovni model X3 20 xDrive, pri različici X3 M50 pa z dodatno opremo prebije mejo devetdesetih tisočakov.