Ameriški proizvajalec vozil namreč načrtuje ukinitev kar 2.900 delovnih mest, kar je sprožilo val nezadovoljstva med zaposlenimi in širšo javnostjo, to pa je botrovalo stavki skoraj vseh 11.500 zaposlenih.

Stavka je potekala pod okriljem sindikata IG Metall, podprlo pa jo je tudi več sto delavcev iz drugih sektorjev po Nemčiji in tujini. Gre za prvi uradni protest te vrste v zgodovini obrata – doslej je bil edini izpad dela leta 1973, ko so turški delavci izvedli takoimenovano divjo stavko.

Stanje v Fordu ni spodbudno. Po mnenju nemških avtomobilskih strokovnjakov podjetje izgublja konkurenčnost na evropskem trgu. Ukinitev proizvodnje modela Ford Fiesta leta 2023 in prehod na električna vozila se za zdaj ni izkazal za uspešnega – prodaja novih električnih modelov močno zaostaja za pričakovanji, kljub več kot 2 milijardam evrov naložb.

Strokovnjakinja Anita Wolfl iz munchenskega inštituta IFO opozarja, da se celotna avtomobilska industrija spopada z upadom povpraševanja. »Ko ljudje varčujejo, se odrečejo novemu avtomobilu, ne hrani,« je dejala in dodala, da bo gospodarska recesija še dodatno zamajala temelje že tako načetega sektorja.

Sindikat IG Metall je kljub vsemu optimističen. Kot je pojasnil njihov predstavnik David Ludtke, so po stavki pogajanja z upravo le napredovala. Če ne bo dosežen dogovor o ohranitvi delovnih mest in pravičnih nadomestilih, bodo pripravljeni na nove oblike industrijskega boja.

Prihodnost Forda v Evropi tako ostaja negotova – ne le za nemške delavce, temveč tudi za globalno avtomobilsko industrijo, ki je tesno prepletena v mednarodne dobavne verige.