Marsikdo je mnenja, da je to narobe svet, a Mazdini mojstri imajo v rokah trdne analize, ki kažejo, da bodo njihove odločitve prodajno uspešne. Prodaja pri nas, ki bo letos obsegala dobrih 30 primerkov, k uspešnosti ne bo prav veliko prispevala, bolj imam v mislih večje evropske države in trge onkraj Evrope. Kakorkoli, CX-80 smo na naš trg pospremili konec lanskega leta, v začetku letošnjega pa smo z njim prevozili dobrega tisočaka kilometrov in nabrali dovolj vtisov. 25 centimetrov je CX-80 daljši od brata z oznako CX-60, medtem ko je pri teži pridobil še 200 kilogramov več. A so Mazdini inženirski mojstri ta prirastek teže med vožnjo uspešno skrili.

Največja posebnost 4,99 metrskega Mazdinega križanca s 312 centimetri medosne razdalje sta dva dodatna sedeža v tretji sedežni vrsti. Mazda za doplačilo omogoča še nekoliko bolj premijsko sedežno konfiguracijo (2-2-2), medtem ko je bil naš testni CX-80 klasičnega tlorisa. V drugi vrsti je bila postavljena klasična sedežna klop, deljiva v razmerju 60:40, ki se vzdolžno pomakne in ustvari prost prehod do sedežev v tretji vrsti. Potrebno je zgolj pritisniti gumb na spodnjem delu sedišča. Omeniti velja še eno manjšo podrobnosti, ki utegne marsikomu olajšati vstop v potniško kabino - da imajo stranska vrata kar 90-odstotni kot odpiranja. Ker je CX-80 ogromen križanec, je v zadnjem delu za dva potnika urejeno mesto za odlaganje plastenk, na vsaki strani pa je uporabnikom na voljo USB vhod za polnjenje zunanjih naprav in manjša zračna loputa. Seveda, prostora ni na pretek. Na teh dveh lahko udobno sedita dva odrasla potnika, ki nista višja od 170 centimetrov, ali pa najmlajši potniki.

Z uporabo šestega in sedmega sedeža se bistveno zmanjša volumen prtljažnega prostora. Le 258 litrov je na voljo, kar bo dovolj za kakšno manjšo torbo. Pri Mazdi so poskrbeli, da se naslona sedežev lahkotno pospravita in tvorita zelo lično urejen tovorni prostor s 678 litri. Če tudi to ni dovolj v dveh potezah lahko preklopimo naslon druge sedežne klopi in tako ustvarimo skoraj dva metra ravnega dna do sprednjih sedežev (1971 litrov). Kar se tiče prtljažnega prostora, velja omeniti, da je prekrivni rolo možno pospraviti v dodaten odlagalni prostor pod nadstropjem in tako ta ni v napoto, dodatno pa je v njem nameščena še električna vtičnica (1,5 kW) in kljukica za obešanje vrečk. Prtljažna vrata so sicer elektrificirana in se odpirajo samodejno, če uporabnik z nogo zamahne pod zadnjim odbijačem, a je najvišja točka še vedno prenizka, da sem moral s svojimi 192 centimetri ob vsakem nalaganju nekoliko sklanjati.

Potniška kabina je povsem premijsko urejena in prostorsko obilna. Kakovost materialov in končna izdelava sta krepko nadpovprečni, prav tako cenim tudi nekoliko bolj tradicionalni pristop upravljanja (več fizičnih gumbov in manjši osrednji zaslon), medtem ko piko na i med vožnjo prinaša Bosejev zvočni sistem. Užitek v vožnji dodatno stopnjuje 3,3-litrski šestvaljni dizel z veliko zalogo moči (187 kW) in navora (550 Nm). Pogon je preko občasno počasnega 8-stopenjskega samodejnega menjalnika speljan na vsa štiri kolesa oziroma prvenstveno na zadnji kolesni par. Kljub nekoliko večji teži se Mazdin velikan med ovinki zelo suvereno znajde, saj so opazne izboljšave na podvozju. Namreč, precej manj je nagibanja karoserije, še za odtenek bolj pa je natančen volanski mehanizem. Je pa pri velikanu CX-80 zelo dober občutek, ko se povprečje porabe ustali pri dobrih šestih litrih. Pri zniževanju porabe svoj del odigra tudi 12,4-kilovatna električna podpora, ki skrbi za jadranje, ko stopimo s stopalke za plin, ali pa ta dopolnjuje pogon pri počasni mestni vožnji. Posoda za gorivo je volumensko nekoliko večja kot pri bratu CX-60 (70 litrov), s čimer se doseg približa na okrog 900 kilometrov. Posebej všeč mi je bilo dejstvo, da paket kamer okrog vozila zagotavlja odličen pregled nad okolico vozila, malo slabše pa sem sprejemal dejstvo, da vedno natančni inženirji niso uredili gumba za bližnjico, s katerim bi vsakič znova izklopil sistem ohranjanja vozila na voznem pasu. Ukaz je skrit nekje v sistemskih nastavitvah v drobovju infozabavnega vmesnika.

Mazda CX-80 tako rekoč z bogatim naborom opreme Takumi Plus stane nekaj več kot 70 tisočakov, k temu znesku pa je potrebno dodati še 1050 evrov za temno rdečo barvo Artisan Red. Končna cena se torej prevesi prek 71 tisočakov. Morda so tudi zato prodajni načrti nekoliko bolj previdni, saj je bazen kupcev tako velikih cestnih križark pri nas zelo majhen. Bi se pa ob nakupu tega zagotovo odločil še za vlečno kljuko, ki stane dodatnih 1.477 evrov. Nenazadnje ima avto vlečno zmogljivost dve toni in pol, s čimer se mu poveča uporabnost.