Seveda bi si vsi želeli voziti orkanskega Ioniqa 5 N. Ampak tokrat se moramo zadovoljiti z le N-Line različico. Razočaranje? Sploh ne, z N-Line opremo je Ioniq 5 tudi blago prenovljen. Model ni povsem svež, že nekaj let je od tega, ko je Hyundai z njim odprl vrata v enoprostorski svet. Avtomobil je dovolj širok in visok, da daje izreden vtis prostornosti. Tudi zunanje mere so občutne, manj v smislu obvladljivosti, bolj v dejstvu, da nikoli niste videti, kot, da ste si privoščili avtomobil z nizko ceno. S 4,65 metra dolžine je zdaj malce daljši in zasede dobršen del prostora, kot se je izrazil nekdo od mimoidočih. Primerjal ga je z Golfom na steroidih. Klasična oblika s kratkim zadkom je učinkovita. Manjkalo ji je le nekaj dinamike, zato N-Line. Obvladovanje velikosti ni težavno. Pomagajo odlične kamere in celo precej prijetna preglednost iz vozila, sodobnim oblikovnim prijemom navkljub.

Kako bi se lahko N-Line bolj vklopil v to zgodbo. Z njim, podobno kot v drugih Hyundaijevih modelih, dobite drugačno zunanjo podobo z večkrat ponovljenimi kockastimi vzorci, novim sprednjim odbijačem, jasnimi oznakami na stranskem delu spredaj. Drugačen je tudi zadnji odbijač, ki sugerira dinamiko z difuzorjem in nakazanimi ventilacijskimi odprtinami. Seveda niso v funkciji. V kompletu dobite še zanimiva in velika platišča, popolno zalogo kamer in po novem tudi zadnji brisalnik.

Notranjost je črna, prevleke sedežev so tokrat iz blaga. Volanski obroč je N-Line, zelo prijeten za otip in opremljen z gumbom Drive Mode. Vas srbijo prsti? Na sredinski greben med sedeža so prestavili pomembne gume, ki so zdaj prijetno blizu. Odličen je tudi polnilec, kamor lahko postavite prav vse mobilne telefone, tudi največje. Celotno konzolo lahko celo premikate. Dobro ali slabo? Preverite sami, ostaja pa luknja pred konzolo, ki deluje prazno za nas, ki smo v osemdesetih še vozili avtomobile, ki so jo prav tako imeli, ker ni bilo denarja za boljšo opremo.

Spet moramo pohvaliti serijo stikal na sredinskem delu armaturne plošče. Enostavno ga ni sistema menijev, ki bi nudili tako dober nadzor nad pogosto uporabljenimi funkcijami. Zelo, zelo pohvalno in pravzaprav je to tudi precejšnja prednost Hyundaijevega koncepta. Toliko bolj, ker z manjšimi popravki ob prenovi niso varčevali niti pri zaslonskih sistemih, z dvojnim prikazovalnikom pred voznikom in na sredini. Ozadje je zdaj vedno črno, pri hitrem pregledu funkcij morda hitro zaključite, da ni ravno veliko sprememb. Uporabniki prejšnjega sistema pa bodo našli kar nekaj prijetnih dobrot. Večina se jih tiče baterije, polnjenja, priprave in nadzora nad porabo. Zdi se, da sta navigacija in prehodi med meniji hitrejša. Ikone so logično postavljene, podatkov je vedno dovolj, povezave med sistemi (beri nadzor nad pričakovano porabo) pa so prav tako učinkovite. Težko je najti meni za odklepanje polnilnega kabla, če je to potrebno narediti iz avtomobila in stikala ne delujejo.

Frunk je skrit pod sprednjim črnim pokrovom z napisom EV, ki ga vidite na fotografijah. Z zadnjim pogonom je nekoliko razsežnejši. Ideja, ki se je porodila med testom je, da lahko tam pospravite družinsko zlatnino. Tisti, ki ne bodo brali tega testa, bodo gotovo mislili, da je pod pokrovom zgolj električno drobovje. Zadnji prtljažnik je bolj klasičen, narejen v dveh nivojih, popolnoma zadovolji vse družinske potrebe. Široka prtljažna vrata pa vabijo k prevažanju pralnih in pomivalnih strojev. Nismo preizkusili, verjamemo, da Ioniq 5 obvlada tudi to disciplino.

Povečana baterija prinaša večji doseg. Hyundai za Ioniqa 5 z zmogljivo baterijo navaja kar 570 kilometrov dosega. Večja baterija s kapaciteto 84 kWh pomeni, da lahko v najoptimalnejšem stanju dosežete okrog 450 kilometrov. Če res potegnete do “konca” ali ste čarovniki še malce več. Je pa baterija dovolj velika, da vas lahko v trenutku, ko postanete pravi uporabniki EV vozil, začne motiti hitrost polnjenja starinskih 11 kW polnilnic in njihov časovni interval. Poleg vsega smo imeli ravno s prijetnim Ioniqom 5 na znani polnilnici nikdar prej videne težave s samodejnim prenehanjem polnjenja in zaklepanja polnilnega kabla. Polniti smo začeli drugje in težav ni bilo. Maksimalno polnjenje znaša 205 kilovatov, kar pomiri vse, ki se jim mudi in so vedno izven ritma.

Pogonska zadnja os pomeni, da imamo na voljo manjšo moč, torej samo 168 kilovatov in to zares občutite samo na avtocesti, kjer pospeševanje ni tako divje do konca omejitvenega območja. S porabo pri električarjih je pač križ, že malo nižje temperature pomenijo precejšnje razlike. Mario na Siciliji bo videl porabo 16 kWh na 100 km, Janez v mrzli Ljubljani preko zime ne bo boljši od 22 kWh ali več na 100 kilometrov. Pri pregledu porabe pa pozimi na krajše razdalje tako največ energije porabi gretje. Torej je topla bunda najboljša dodatna oprema električarjev za ekonomično vožnjo. Teslini lastniki bodo rekli, da nima sodobne tehnologije gretja, a Ioniq 5 premore toplotno črpalko serijsko.

Na cesti je Hyundai Ioniq 5 N-Line z zadnjim pogonom prijeten, udoben avtomobil. Oblikovno in z dodatki navkljub N-Line paketu, ponuja manj športne ostrine. Z Drive Mode gumbom izbirate bolj odzivnost in ambient. Če si želite več si izberite štirikolesno gnano različico ali kar velikega N. Pod črto? Če že Hyundai Ioniq 5 potem N, če ne gre, zagotovo N-Line. Poudarki na zunanjosti in v notranjosti ga ločijo od ostalih EV-jev. Avtomobil je praktičen in prostoren, s pogonom na eno os manj oster in bolj ekonomičen. Cena je pravzaprav kar pravična. Če se vam ne zdi, poglejte k konkurenci. Premijski konkurenci je popolnoma dorasel.