Za DS 7 Crossback pravijo, da je to avto, ki so ga začeli dizajnirati iz notranjosti navzven. Ne bi se mogli bolj strinjati. Tudi pri večjem bratu – seveda ne spreglejte testa DS 3 CB – je notranjost v znamenju diamantnih oblikovnih prijemov.

Drugačnost je vidna tako z obliko kot materiali. DS 7 želi biti in tudi je premium predstavnik svoje klase. Po nekaj minutah zlitja z delovnim prostorom je sicer jasno, da je drznost za odtenek bolj zadržana kot pri manjšem bratu. Navduši izbor materialov s kombinacijo usnja in alkantare, položaj za volanom kar hitro spominja na koncernskega sorodnika Peugeota 3008, skupaj z ročico menjalnika, vse ostalo pa je svoje, unikatno in doživeto. Krom uspešno razbija sivkasto uniformnost, tehnologija zrelejšega 21. stoletja pa se kaže tudi v digitalnih merilnikih s prav tako diamantno osnovo dizajna vmesnika in večjim infotainmentom na sredini.

Slednji bo zahteval nekaj sedenja in privajanja, saj niso vse stvari najbolj logične in enostavno dostopne, sploh dodajanje mobilnega telefona. Avto se zažene s stikalom na vrhu in na sredi armaturke. Ni najbolj optimalno, lahko bi bil bližje dosegu roke (in tudi malce hitrejši), a kot rečeno, DS 7 je prvotno v službi dizajna, funkcija se tu in tam postavi v drugi plan. Nad zagonskim gumbom je zanimiva analogna ura, ki se, ko je avto ugašen, obrne in pospravi. Spet, praktične vrednosti to nima, je pa videti zelo nobel in drugače. Odlagalnih mest na mostu med sprednjima sedežema je dovolj, dodano je tudi brezžično polnjenje mobilnika, šest kromiranih in ugreznjenih stikal je spet in še enkrat več kot rečeno v estetski domeni, služijo pa pomiku stekel in odklepanju vrat.

Stikala levo od volana, kjer nastavljamo vzvratna ogledala, vklapljamo nekatere asistenčne sisteme, ogrevamo sprednjo šipo ali odpremo vratca za dolivanje goriva, razkrivajo, da je DS 7 v osnovi vendarle avto. Tisto, kar je očem bolj skrito, je lahko tudi bolj običajno. Še ena zanimiva stvar – na vrhu volana v voznika zreta dve rdeči oči. Ni demonska prisotnost, pač pa senzorji, ki zaznavajo, kaj počne voznik in mu povedo, da je utrujen in tako naprej. Ampak videti je res diabolično, sploh v polmraku. In še pripomba. USB priključek globoko v prostoru pod sredinsko konzolo je tako globoko, da ga malo večje roke ne dosežejo brez težav, sploh, če bi radi priklopili običajen USB kabel za polnjenje.

Sedeži, prešiti z alkantaro, so široki in udobni, pomični z elektriko. Prostor na zadnji klopi je pač prostor na zadnji klopi. Strop je za višje rasle blizu, ni pa težav s koleni za višje rasle. Tisti zadaj imajo na voljo tudi svojo klimatsko področje in celo nastavljiv naklon zadnje klopi.

Še nekoliko bolj zadaj je velikih 555 litrov prtljažnega prostora, nekaj se ga skriva pod dnom. Za razliko od marsikaterega konkurenta so pri DS poskrbeli tudi za zelo dodelano torbico za priključni kabel za polnjenje električnega dela tega avtomobila. Če marsikje kablovje leži nametano v dnu prtljažnika, ga tu lahko zelo lepo spravimo v torbico, ki se zapre s pokrovom in magnetnim klikom. Včasih si ljudje, ki pomislijo še izven okvirov in osnove, zares zaslužijo svojo plačo.

DS 7 Crossback je nekoliko bolj umirjen na zunanjem delu. Je še vedno tipično francosko drzen, z veliko črno masko in še večjim napisom DS na sredini, v oči pa padejo žarometi s tremi elementi. TI se ob zagonu in ugašanju zavrtijo in pospravijo, efekt, ki ga svetila narišejo na bližnjo, sploh vertikalno okolico, pa je tako lep, da se ga splača kar nekajkrat ponoviti, ko se prvič srečate z njim.  Diamantni elementi so vliti tudi v grafiko zadnjih luči, ki so nekaj metrov za avtomobilom v temi videti zares impozantne, zaključek zadaj pa želi biti rahlo kupejevski. V odbijaču je še ena vrsta luči, imitacija difuzorja in dve poševno, spet diamantni odprtini z okroglima izpušnima cevema. Ki imata spet poseben zaključek z rozeto, s kako oblikovanimi elementi že?

Pogon E-tense – kot razkriva ime – je hibriden. V osnovi je tu 1,6-litrski turbo motor s 147 kW (200 KM), na vsaki osi pa še po en 80-kilovatni elektromotor. Skupna moč je 221 kW ali 300 KM, za prenos skrbi 8-stopenjska hišna avtomatika EAT8, štirikolesni pogon pa dodaja zadnji elektromotor.

DS 7 je tudi priključni hibrid, baterija ima kapaciteto 13,2 kWh, kar ni veliko, realnega dosega tako po mestu pa je okoli 45 kilometrov, s hitrostjo do 130 kilometrov. Žal ni hitrega polnjenja in bo za obnovo električnega dosega potrebno stati malo manj kot dve uri na 7-kilovatnem priključku ali pa še bolje avto polniti doma čez noč v garaži, če imate to možnost. Kot vsi priključni hibridi ima tudi tu elektromotor funkcijo pomoči ali polnjenja med vožnjo. V športnem načinu bencinski motor tudi polni baterijo, drugače se nekaj malega vrača čez rekuperacijo.

Vsemu skupaj streže osemstopenjski menjalnik, ki mu dirigiramo tudi z lopatkama za volanom, s hitrostjo in odzivnostjo pa omogoča zares dinamično, če ne kar športno vožnjo. Dokler pač dopušča podvozje. To je nastavljeno v zlato sredino. Avto se zna peljati zelo tiho in udobno, a kaka malce večja rudarska pritiklina v asfaltu hitro prenese vse skupaj tudi v notranjost, predvsem zvočno, malo manj s tresljaji. Še vedno pa dovolj neopazno, da DS 7 navduši s svojo mirnostjo in tišino. Tako tihega avtomobila nismo vozili že dolgo časa. K temu pripomore DS Active Scan, ki spremlja cesto pred sabo in prilagaja vsako kolo posebej na nepravilnosti.

In ja, ker je bil pri hiši na testu istočasno bavarski terenski diabolik s pospeški pod štirimi sekundami, tako od na videz rahlo zadržanega DS 7 sprva ne pričakuješ veliko. A kot bi rekli angleži (ker francoskega reka ta hip ne najdemo) – oh, boy, were they wrong. Ob prvem konkretnem pritisku na stopalko za plin se razbesni tudi Francoz. 300 konjev je dovolj, da francosko avantgardno tehnično umetniško delo do stotice pospeši v 5,9 sekunde. Presneto, elektrika ob 1,6-litrskem bencinarju dela čudeže in od tu naprej je vse le še užitek v vožnji. Užitka sta pravzaprav dva, tako za umirjene voznike kot tiste, ki iščejo dinamiko in športnost.

Za vse skupaj je tu prijazna še poraba. Hibridni del je pač odvisen tudi od napolnjenosti baterije in sloga vožnje in vrste ceste, a porabo boste težko spravili čez sedem litrov. Razen če želite DS 7 voziti kot športni avto, kar pa je pogojeno z omejitvami višine težišča in uklanjanja vzmetenja.

Še en francoski Francoz, ki mu ni para, uspešno gleda konkurente neposredno v oči, imajo pa te ne samo svojega francoskega malarja, pač pa tudi ceno. Električni odmik od najmočnejše bencinske konfiguracije z enako opremo (1.6 225 KM) je kar 13 tisoč evrov.

Cena DS 7 Crossbacka z drugim nivojem opreme po ceniki v tej konfiguraciji znaša 53.200 evrov. Dodatno so bili na krovu še biserna črna barva, ambientalna osvetlitev, črni aluminijasti strešni nosilci, ogrevani sedeži in ogrevano sprednje steklo, električno pomična sedeža, že omenjena analogna ura, Focal Electra avdio sistem, aktivni tempomat in tisti dve rdeči očesci, ki nadzirata pozornost voznika izza volana. Dodatki za 7550 evrov so končno ceno zaključili pri 60.750 evrih.