Ohranja bistvo, ne pa tudi oblike in tehnike

Ohranja bistvo, ne pa tudi oblike in tehnike
Spremembe so stalnica tudi v avtomobilskem poslu. Nagibanje k zniževanju stroškov in na drugi strani ustvarjanja dobička je postalo nekakšen sinonim za vse večje proizvajalce. Ko je Opel končal pod francosko utrdbo, je bilo samo vprašanje časa, kdaj se bo tak scenarij dejansko uveljavil. Pa je to slabo?
Zafira je dolga leta poosebljala nek drug avto, z drugačno filozofijo. A dejstvo je, da je priljubljenost enoprostorcev zadnja leta močno usahnila, ta model pa se je znašel na razpotju. Ukinitev ali popolna preobrazba. Novi šefi in lastniki so izbrali slednje. Zafira je postala kombi. Na znani tehnični arhitekturi, ki so jo pred nekaj leti razvili za Citroena Space Tourerja, Peugeota Travellerja in Toyoto Proace.

Takšne vrste kombiji so mi sploh zadnjih letih zaradi družine postali neizmerno všeč. V prvi vrsti ponujajo veliko prostora in udobja, so ergonomsko in tehnično dovršeni, vse to pa prinaša širok nabor uporabe takšnega vozila. Lahko je namenjen za družinska potovanja ali za poslovno rabo (prevoz oseb). Izbor različic tega modela je obsežen, a naša testna Zafira Life je tokrat predstavljala nekoliko bolj prestižnejšo plat tega kombija. V srednji, skoraj 5-metrski dolžini, s 3,27 metra dolgim medosjem, je lahko gostila do 8 potnikov s sedežno konfiguracijo 2+3+3. Dostop do druge in tretje vrste je bil omogočen z obeh strani preko drsnih vrat, z možnostjo odpiranja preko gumba na ključu ali stikal v notranjosti kabine. Sedeže druge vrste je možno zelo lahkotno vzdolžno pomikati za lažji dostop do tretje vrste, tudi preklop naslona teh ne povzroča težav. Skratka, prilagodljivost je zelo dobra.

Bogato založena izvedba kombija prinaša še panoramsko stekleno streho, usnje na sedežih in med drugim tudi klasično 230-voltno vtičnico, globoko na dnu zadnjega dela sovoznikovega sedeža, če bi potniki potrebovali polnjenje svojih prenosnih naprav. Prtljažni prostor je zaradi sedežev temu primerno nekoliko manjših dimenzij, a še vedno dovolj velik, da sem vanj zbasal vse potrebno za nekajdnevni družinski izlet. Tretja vrsta ob neuporabi in pri preklopu sedežnih naslonov lahko služi kot dodaten odlagalni prostor, v kolikor to ni dovolj, ima Zafira možnost popolnega odstranitve sedežev, le dodaten par rok bo potreben, saj so ti težki. Oplov kombi ima še eno posebnost, ki jo ti seveda posebej zaračunajo, in sicer dvižno zadnje steklo. Ta dodatek stane 220 evrov. Ob dejstvu, da je bil testni Oplov velikan naložen z vso možno opremo, smo med naših testom močno najbolj pogrešali kamero na zadku. Na voljo so samo parkirna tipala, ki za takšen tip skoraj 5-metrskega kombija niso dovolj. Vzvratni izvoz iz domačega dvorišča ali iz parkirnega boksa bi bil veliko varnejši, če bi imel možnost spremljati dogajanje na osrednjem zaslonu. Multimedijski vmesnik ni najnovejši in najnaprednejši, a vendar ponuja tistih nekaj uporabnih sistemov (Bluetooth, DAB, navigacija…) in te je možno upravljati z dotikom na zaslon. So pa razvojniki za to vozilo uspeli urediti izdatno število uporabnih odlagalnih mest.

Za pogon je imela testna Zafira Life vgrajen preverjen dvolitrski dizel s 110 kilovati, v kombinaciji z ročnim šeststopenjskim menjalnikom, ki je moč preusmerjal na sprednji kolesni par. Za 1,8 tone težak kombi ima štirivaljnik dovolj zaloge moči, da ta ne deluje podhranjen in da na avtocestah zmore dosegati tudi višje hitrosti. Med zavoji se kombijevsko ziba, a ohranja dobro lego na cesti (na voljo je bil tudi Oplov IntelliGrip, ki prilagaja zdrs pogonskih koles, stane pa 350 evrov), zato pa je na drugi strani slabost pokazal ročni menjalnik. Kot, da bi ta imel nekakšno hibo oziroma zelo nenavadno kratek gib pri prehodu v drugo prestavo, kar me je v začetku spravljalo v rahel obup, saj nisem imel občutka, da sem dejansko prestavil v drugo. Morda je bila to težava dotičnega testnega avtomobila, saj ne pomnim teh težav pri Citroenovi ali Peugeotovi različici. Ne glede na to, bi za tak tip avtomobila raje izbral avtomatiko. S 70-litrsko posodo goriva so postanki na bencinskih servisih razmeroma redki, saj se je povprečje med preskušanje gibalo okrog osmih litrov.

Zelo odkrito, tako dragih Oplov nismo vajeni. Testni primerek je z dodatno opremo dosegal ceno 43 tisoč evrov, a je potrebno upoštevati, da gre za popolno preobrazbo dosedanje Zafire in da je to še en dokaz, kaj Oplu lahko ponudijo. Seveda, tako bogato opremljen kombi bo redko služil kot prvi avto v družini, zato pa bo na drugi strani zelo zanimiv za poslovne uporabnike, ki se ukvarjajo s prevozi potnikov.


