Včasih znan kot Vito, se je kasneje preimenoval v Viana in zdaj ostal zgolj pri črki V. Na takšen način se lažje vklopi v celotno ponudbo ostalih Mercedesov in kot tak prepričuje številne kupcev. Nenazadnje, razred V ima že vrsto let zelo uspešne prodajne številke. V povprečju jih letno prodajo krepko čez dvesto.

Testni V300d je bil posebnež. Predvsem v smislu zelo dolgega spiska dodatne opreme in visoke cene, a nekaj dnevno druženje z njim je bilo pravi balzam za vozniško dušo. V prvi vrsti zato, ker so Mercedesovi strokovnjaki ob prenovi na njem še dodatno izboljšali nastavitve na podvozju, da je bil ta, dolžini 5,14 m in teži navkljub, na (avto)cesti zelo suveren in odločen. Del celotne predstave je potrebno pripisati še stalnemu štirikolesnemu pogonu 4Matic, ki kot tak skrbi za učinkovit stik z asfaltno podlago in pripomore, da ta z lahkoto vleče prikolico s skupno težo 2500 kilogramov, saj je bil testni primerek opremljen s snemljivo vlečno kljuko.

S prenovo so mojstri pri Mercedesu razredu V namenili navit dizelski štirivaljni motor. V300d je tako oznaka za dvolitrski dizel s spodobno močjo 176 kilovatov moči in 500 Nm navora pri 1600 vrtljajih, ki se na oba para koles prenašajo preko zelo uglajenega devetstopenjskega samodejnega menjalnika. Tehnična kombinacija predstavlja pravi raj za tiste, ki jim je izziv nabiranje kilometrov. Na avtocesti, kjer zmore krepko preko 210 km/h, je izjemno mehak, občasno se rad malenkostno zaziba, med zavoji pa je kombijevsko natančen, čeprav pri njem ne gre za iskanje dinamike, sicer bodo potniki precej hitro občutili slabost. 240 konjev in dve toni in pol teže prinašata davek tudi pri porabi goriva. Povprečje se je gibalo okrog 9,5 litrov, s povečano posodo za gorivo, ki je na spisku dodatne opreme, pa brez težav brez postanka prevozimo blizu tisoč kilometrov.

Razred V je bil deležen nekaj stilske preobrazbe, s katero je Robert Lešnik še bolj poudaril trenutni trend oblikovanja in prepoznavnosti Mercedesov na cesti. A bolj kot to bo uporabnike zanima tista uporabna in prostorska plat potniške kabine. Voznik ima na visoko postavljenem usnjenem sedežu zelo dober pregled nad vozilom, a hkrati zelo dober občutek, da sedi v klasičnem avtomobilu. Pri vzvratni vožnji mi je izdatno pomagala širokokotna kamera na zadku. Razred V še ni bil deležen najnovejše multimedijske zasnove z dvema zaslonoma, ampak je bil ta opremljen še po vzorcih stare šole. Klasični analogni merilniki z nekaj digitalizacije in na vrhu sredinske konzole postavljen 10,25-palčni zaslon z bogato vsebino uporabnih podatkov (navigacija s podatki v živo, Car-to-X sistem, DAB, glasovno upravljanje, povezovanje s pametnimi telefoni…). Te je možno pregledovati in urejati s pomočjo drsno-vrtljivega vmesnika, kar je občasno malenkost zamudno, medtem ko si ta dodaten minus zasluži z dejstvom, da vsebina še ni v slovenščini. Velja pa na drugi strani izdatno pohvaliti Burmester ozvočenje in veliko uporabnih odlagalnih mest. Ta med sprednjima sedežema vozniku daleč najbolj sede.

V roke sem dobil testni primerek, ki je bil opremljen s sedežno konfiguracijo 2-2-3, kar pomeni možnost prevoza sedmih potnikov. A precej uživala bi mojem primeru le dva. Namreč, avto je bil opremljen z dvema luksuznima sedežema (počivalnik - dodatek 7.930€), ki sta omogočala še številne nastavitve pozicij, da bi bilo sedenje na njih v največji meri udobno. Nemci niso pozabili dodati ni Isofix sidrišč. Do druge in tretje vrste sedežev, ki jih je mogoče v celoti odstraniti - pri tem početju bo potrebna dodatna pomoč - je mogoče vstopati preko drsnih vrat, ki se odpirajo samodejno s pritiskom na gumbe na ključu, notranjem delu B stebrička in na sredinski konzoli. Še to, potnika na foteljih imata na voljo tudi posebno odlagalno mesto za pijačo, ki jo je možno ogrevati ali ohlajati, za vse ostale potnike pa so na različnih delih razporejeni USB vmesniki za polnjenje prenosnih naprav. 

Takšna vrsta kombija kot je bil testni primerek, nikakor ni poceni nakup. Cena tega je z dodatno opremo vred postavljena na 112 tisočakov, takšen pa bo v prvi vrsti zanimiv za prevozniška podjetja ali bogate posameznike, ki namesto klasičnega avtomobila z veliko konji in opreme, kupi zares bogato opremljen kombi, ki ne daje vtisa nastopaštva in ne pritegne pozornosti dacarjev.