CX-3 si je od konca lanskega leta pravzaprav vzel nekakšen premor zaradi težav z emisijami, a se po napovedih proizvajalca z osveženim obrazom do konca leta znova vrača na sceno. Do takrat in tudi v bodoče bo kupcem na voljo še vedno CX-30. Zakaj CX-30? Ker je oznaka CX-4, ki bi mu bol sedla, že v uporabi na Kitajskem in ker ne želijo popolne zmede na trgu, so Japonci našli primernejšo rešitev v oznaki 30. Že res, da je avto nekoliko daljši od CX-3, a nikakor ne za 30 cm, pač pa zgolj za 12 cm. CX-30 v dolžino meri 4,39 metra, kar se pretežno pokaže v volumenskih gabaritih potniške kabine, to pa je podlaga, da pritegnejo tiste kupce, ki so jih morda z manjšo CX-3 odgnali.  

A Mazda CX-30 je tehnično postavljena platformo Mazde3. Tudi večino ostalih sklopov je podedovala od nje. Najbolj opazna je zunanja oblika, ki so jo izumili oblikovalci na Japonskem in trenutno velja za eno bolj drznih in modernih v svetu avtomobilizma. Mazdin obraz je na cesti precej prepoznaven. Seveda so CX-30, z rahlo ukrivljeno streho, da lahko v marketingu uporabijo izraz kupe, preuredili v terensko preobleko, kar pomeni, da so odmik od tal povišali na skoraj 20 centimetrov, ji dodali nekaj uveljavljene terenske šminke, 19-palčna kolesa za izpiljen zunanji videz in jo v našem primeru opremili 730 evrov vredno rdečo Soul Crystal barvo in LED žarometi. Z eno besedo, popolno. Notranjost je znana zgodba, a hkrati močan odsev kakovosti izdelave in razumevanja potreb voznika. Testno vozilo spada v najvišji cenovni razred med ponudbo CX-30, zato me usnje na izjemno udobnih sedežih ne preseneti, ki jim hkrati ponujajo možnost ogrevanja in električno nastavitev pozicij, slednje pa ne velja za sovoznikov sedež. Čudno japonsko dojemanje. Nekaj preglavic mi je v tistih mrzlih dneh povzročala klimatska naprava, ki je na trenutke sama od sebe presodila, da bo precej ogrela ali ohladila potniško kabino. 

Armaturna plošča je do zadnjega koščka prezrcaljena iz Trojke, kar je dobra poteza, saj ta ponuja velik odmerek minimalizma in dobre preglednosti, ne pa tudi multimedijske vsebine prevedene v slovenščino, za kar bi bil že čas. Saj ni tako težko. Z 2,65 metra dolgo medosno razdaljo so dovolj prostora pridobili za potnike na zadnji klopi (prostora za glavo tudi ne bo zmanjkalo) in za njihovo prtljago, pri čemer glavno vlogo odigra 430-litrski prtljažnik. S tem se Mazda CX-30 ponosno postavlja v razred družinskih avtomobilov. 

Morda za širši krog kupcev ne bo prva izbira najzmogljivejši Skyactive X motor, o katerem smo na dolgo in široko razpredali pri zadnjem preskusu Mazde3. Samo na kratko velja zapisati, da gre za dvolitrski štirivaljni stroj s 132 kilovati moči v kombinaciji s 6-stopenjskim ročnim menjalnikom, ki je do »običajnega« voznika precej prijazen. Tih, brez tresljajev, a hkrati tudi brez posebne želje po dinamiki. Če sem se še tako trudil z ustaljeno in umirjeno vožnjo, manj kot 7,5 litra na 100 km preprosto ni šlo. 180 konjev nikakor ne gre začutiti v tistem pravem pomenu besede, zato pa z večjo mero uravnoteženosti postreže pri sami vožnji. Natančno, brezkompromisno, brez nagibanja karoserije, a hkrati s čvrsto nastavljenim vzmetenjem, za kar se velja izogniti cestam z uničeno asfaltno podlago. Vožnja s to Mazdo je čisti užitek.

Kaj pa cena? GT Plus je paket opreme, kjer tako rekoč ne manjka nič (bogat je tudi seznam aktivne varnosti), a to pomeni tudi precej visoko vstopno ceno. Malo pod trideset tisočakov, plus prej omenjena rdeča dvoslojna kovinska barva, končna cena torej preko 30 tisoč evrov. Ni malo. Cenovna razlika v primerjavi z enako opremljeno Trojko je minimalističen, a CX-30 bo bolj pisan na kožo širšemu krogu uporabnikov, ki poleg oblike v prvo vrsto postavljajo uporabno vrednost potniške kabine.