In ne samo to, tudi hibridni brezstopenjski pogonski sklop, ki je bil namenjen predvsem varčevanju, se s pravo zasedbo lahko izkaže za prav uživaškega in športno nastrojenega. In od dinamične, celo športne vožnje do rezerviranega varčnega načina imamo opravka z dvema osebnostma avtomobila. In oba sta naravnost odlična.

Ko pred človeka postaviš kovinsko rdečo lepotico na 18-palčnih kolesih, ki bi še včasih veljala za relativno dolgočasen avto, vsaj kar se videza tiče, potem je jasno, da so dnevi spanja mimo. S črno streho in zares agresivnimi lučmi, tako spredaj kot zadaj, Toyota misli resno. Zaključek je še vedno tradicionalno položen in nič kaj kombilimuzinsko odsekan, tako da iz profila takoj prepoznamo poreklo. Ko zagorijo še dnevne LED luči v modrem tonu…sem že omenil, da je to zares lep avto?

Notranjost je v paketu Sport delno odeta v usnje tako na armaturki kot volanu in prestavni ročici. Nasploh je Corolla postala precej bolj minimalistična in s tem tudi bolj estetska. Sredinska konzola ima velik pokonci postavljen zaslon infotainmenta in pod njo dvopodročno klimatsko napravo. Pred voznikovimi očmi so zdaj v veliki meri digitalizirani merilniki, osvetlitev v modrem pa tudi pomeni drugačen pristop. Med sedežema je nekaj odlagalnih mest in stikalo samodejne ročne zavore ter seveda usnjena prestavna ročica. Stikalo voznega režima pred njo je mogoče malenkost, ki bi lahko bila postavljena drugje in predvsem večjih dimenzij. Še najbolj problematičen je priklop za USB. Ta je neposrečeno postavljen pred sovoznikovo levo koleno pod armaturko in verjetnost, da bo ta USB ključek s kolenom slej kot prej odbil je…stoodstotna.

Sedeža spredaj sta športno oblikovana in dajeta nekaj bolj dirkaški občutek drugače umirjeni notranjosti. Je pa na zadnji klopi precej malo prostora za kolena višje raslih. Mogoče bi lahko v notranjosti dodali še kovinske stopalke, a verjetno od pragmatične japonske miselnosti že želimo preveč. Prtljažnika zadaj je za 313 litrov. Ni veliko, ni malo.

Drugi del ob sami estetiki Corolle predstavlja pogonski sklop. 2-litrski bencinski motor premore 112 kW (152 KM) in 190 Nm navora, k temu je treba prišteti še električni dodatek, ki skupaj tvori 180 konjičev. Tu je tudi že tradicionalni CVT menjalnik, ki je pri testnem primerku deloval precej tiho, tudi ko smo od Corolle želeli zares poskočne odzive. Zahvaljujoč nizki teži avtomobila in sodelovanja elektromotorja so spodobni tudi pospeški, do stotice Corolla pospeši v 7,9 sekunde, enako odzivna je tudi pri višjih hitrostih, zato prehitevanja sploh niso problem, pravzaprav so s hibridom in CVT celo zabavna. Svoje doda tudi uigrano podvozje, ki je lahko zelo umirjeno na avtocesti in dovolj podpira voznikove vragolije, ko se ta poda med ovinke. Končna hitrost je omejena na 180 km/h, porabe pa ne uspete spraviti bistveno čez 9 litrov, pa tudi če bi to hoteli.

Ko se vozniku adrenalin poleže, je tu tudi zelo varčna vožnja. Hibrid privarčuje ravno dovolj, da se da peljati tudi pod petimi litri. Z dobro mero pozornosti je bila povprečna poraba s Koroške do Ljubljane po stari cesti le 4,5 litra. Nižje kot to pa ne bo šlo.

Hibridna različica je od običajne Corolle Sport s petimi vrati dražja za 3200 evrov, pri čemer je na voljo za izvedbo Sport le 1,2-litrski turbo s 85 kW (112 KM). Hibridna različica po moči seveda sega precej višje, cena pa se začne z dvolitrskim motorjem pri 27.790 evrih. 160 evrov je treba doplačati za Flame rdečo kovinsko barvo s črno streho, za HUD zaslon 350 evrov in za navigacijo še 955 evrov. Skupna cena z dodatki tako znaša 29.255 evrov.

Čeprav gre za zgodnji del ponudbe pri kombilimuzinski Corolli, tako motorno kot po opremi, z estetiko in voznimi lastnostmi hibrida Toyota spomni, da ni pozabila niti na bolj zahtevne voznike, ki želijo tako estetsko doživetje kot dinamiko vožnje.