Že na samem mestu Mazda3 četrte generacije poskrbi za dinamičen pogled – novinec iz Hirošime je predstavnik oblikovne filozofije kai, ki jo zaznamujejo čiste linije, dolg pokrov motorja in v našem primeru relativno kratek, a zelo všečen limuzinski zaključek. Svetila so ozka, zašiljena, skupna forma zunanjosti pa pritiče dinamičnemu karakterju vozila, ki dimenzijsko želi izstopati iz svojega segmenta.

Veliko delo so Japonci naredili tudi v notranjosti vozila in sistematično pokrili pomanjklivosti predhodnice. Armaturno ploščo in sredinsko konzolo odslej obdajajo bistveno kakovostnejši materiali, podobno velja za obloge vrat, ki so tudi v zgornjem delu iz na otip mehke umetne mase. Detajl, ki ga težko najdemo pri njej enakih primerkih. 

A niso le materiali tisti, ki skrbijo za boljšo celostno podobo – tudi ergonomijo so pri Mazdi bistveno izboljšali. Pregledni merilniki, kakovosten volanski obroč in ustrezna razmerja za nastavitev sedeža, vse skupaj daje dimenzijo popolnosti v pospravljen in oblikovno dovršen interier. Nekatere površine so sicer precej dovzetne za puščanje prstnih odtisov, a včasih je za lepoto pač potrebno tudi potrpeti. Sedeži so udobni in zaradi svoje S-zasnove razbremenijo pritisk na hrbtenico in mišice okoli nje.

Prenovljen infozabavni sistem z 8,8-palčnim zaslonom omogoča intuitivno upravljanje, ga pa odslej lahko uporabljamo le še prek gumba na centralnem kanalu in ni več dovzeten za prstne dotike, kar je tudi z varnostnega vidika dobra odločitev.

Glede prostornosti spredaj ni seveda nobenih težav, nekaj manj razkošno odmerjen je zaradi kupejevsko padajoče strehe prostor za glave potnikov na zadnji klopi, prtljažni prostor pa je kljub 450 litrom volumna zaradi relativno majhne odprtine uporaben le za prevod dolgih in ne previsokih predmetov.

Četrta generacija Mazde3 tudi na cesti daje zanjo ustrezne inpulze. Še posebej velja omeniti precizno krmiljenje in čvrsto nastavljeno vzmetenje, ki seveda predstavljata zelo primerno kombinacijo za suvereno vijuganje skozi ovinke. Z volanom je mogoče res natančno »dozirati« krivuljo vožnje skozi zavoj, kljub enostavnejši zasnovi zadnje osi v primerjavi s predhodnico pa vse skupaj nima prav nobenega vpliva na raven udobja.

Mazda3 je posebna tudi zaradi pogonskega agregata Skyactiv-X, ki izkorišča kombinacijo znanj iz bencinskih in dizelskih pogonskih agregatov, saj se zmes bencina in zraka zaradi kompresije vžge sama in zato izgoreva bolj učinkovito kot pri konvencionalnih bencinskih agregatih, a bo nanj še potrebno počakati. Testno različico je poganjal 122-konjski primerek, ki se zdi glede na zmožnosti tega avtomobila podhranjen pri moči, pa čeprav odličen šeststopenjski ročni menjalnik vsaj malo zakrije njegovo anemično nrav. Kljub temu se poraba pri normalni vožnji giba pod sedmimi litri, tudi zaradi možnosti izklapljanja dveh valjev, vsekakor pa velja poudariti, da je zvočna izolacija kabine na res visoki ravni.

Kaj napisati za konec? Mazda3 je vsekakor avto za voznika, manj za družino, a vsekakor dobro združuje dinamičnost in udobje, vrlini, ki jo navsezadjne v prvi vrsti pričakujemo od nečesa, kar je več kot le prevozno sredstvo.