Prestižnejši Captur

Renaultovega Capturja poznamo, kako ga ne bi. Priljubljen mini SUV je po prenovi zunanjosti svetlobno atraktivnejši. V notranjosti so ostali pri večinoma starih rešitvah (po novem nekoliko prenovljeni R-Link 2), zato pa nam ponujajo novo kombinacijo zmogljivega turbo štirivaljnika z EDC menjalnikom (za vse, ki niso Renaultovi navijači, gre za samodejni menjalnik z dvojno sklopko).

Captur s 4,1 metra dolžine in nežno SUV podobo prijetno sede v segment aktivnih mestnih vozil. Tudi druga različica je povsem taka. Nova sta slovenska Hellina žarometa s poudarjenim LED izgledom, podobno tudi zadnji luči. Notranjost je zadržala enak izgled kot pri Cliu. V sprednji vrsti se čuti prirastek višine avtomobila, zadaj ne prav prepričljivo. Izbira materialov in oblazinjenja je značilno renaultovska, kar pomeni nekaj pozitivnih in nekaj negativnih presenečenj pri rešitvah podrobnosti. Nasploh je notranji nastop suveren, a v duhu preteklosti. Za boljše zabavne komponente in udobnejše upravljanje zaslona za dotik moramo počakati na naslednika. Sprednja sedeža sta kratka in na kratke razdalje udobna. Prostora za odlaganje je dovolj povsod. Predal pred voznikoma se odpira naravnost nazaj, kar je prijetna posebnost. Če ostanemo pri prevozniških lastnostih, je lepa gesta tudi dovolj velik prtljažnik, posebej ob zloženih sedežih. Če zadaj že ni pretirano veliko prostora za kolena in glave večjih sopotnikov. Nenazadnje Captur izhaja samo iz Clia in ne iz večjega vozila.

Najbolj vroče je vseeno pod motornim pokrovom. Renaultov 1,3-litrski štirivaljnik, opremljen s turbinskim polnilnikom, je v Capturju na voljo v dveh različicah. S 96 in 110 kilovati moči. Zamenjal je nekdanji 1,2-litrski turbo motor - TCe 120. Seveda gre za širše znan agregat, ki so ga z Renaultovimi inženirji razvijali tudi Mercedesovi možje. Naš testni Captur je imel pod pokrovom močnejšega brata, opremljena kot rečeno z EDC menjalnikom. Z 250 Nm je tudi navorsko najbolje opremljen Captur, zato ne verjemite Renaultovi spletni strani, ki ta prestižni naslov še vedno podeljuje dizelski različici.

Kaj torej dobimo v praksi? Agregat je odličen, miren, mehak, močan in izjemno suveren v vseh režimih vožnje. Celo porabi se, s povprečjem med malo čez sedem do osem in pol litrov na sto prevoženih kilometrov, ne čudimo. Na krajše razdalje bi bilo mogoče voziti še precej ekonomičneje. Šeststopenjski EDC menjalnik z dvojno sklopko je milo rečeno preveč konzervativen za nov agregat. Kot bi ga pustili povsem pri miru. Pretika ležerno, na trenutke malce upočasnelo. Večinoma zamuja pri popuščanju sklopke in pri pretikanju, navzdol in navzgor. Zato meče slabo luč na preostale sklope avtomobila. Prišepnimo le to, da je očitno trik v nastavitvah. Zmogljivosti Capturja z najmočnejšim štirivaljnikom so precej spoštljive, čeprav uporabnikom tega vozila te niso med najpomembnejšimi karakternimi lastnostmi. Še najbolje je, če voznik izklopi vsa ekonomično-ekološka pomagala, saj s tem prepreči prevelik vpliv pameti menjalnika na režim vožnje.

Renault same šasije tudi za najmočnejšo različico ni pretirano spreminjal. Rezultat je udoben avtomobil, brez pretiranih športnih ambicij. Vsekakor imajo ponudbi tudi enak agregat, v enakem avtomobilu, le da je ta opremljen z ročnim menjalnikom. Slednji bi utegnila biti boljša izbira in hkrati najboljši približek športni različici tega mestnega SUV-a. S paketom opreme Outdoor se začetna cena postavi na 22.740€. K temu velja dodati še 1500€ doplačila za EDC menjalnik in nekaj dodatkov, ki testnega Capturja podraži še za dva tisočaka.


