Prenovljeni Kadjar z opremo Black Edition je – roko na srce – eno samo estetsko doživetje. Ne v prvi vrsti zaradi svoje oblike, kjer je pač klasični SUV z nekaj vzhodnjaškega vpliva in tehnične podpore, zrisan v družinski oblikovalski maniri Renaulta. Gre za barvno kombinacijo. Ob običajnih mešanicah kroma, sivine, plastike, srebrnine in drugih vsakdanjih kombinacijah je Kadjar v črno-rdeči izdaji popoln.

Ker je naneslo, da smo prav z njim šli v Avstrijo na F1, običajno svojo pripadnost Avtomaniji, pa tudi Renaultu v F1, obeležimo z nekaj zunanje »dodelave« in običajno kolobarim med dvema ali tremi barvami. Tokrat mi je bilo v sekundi jasno – rdeča s črnimi napisi in obratno. Karkoli drugega bi bil grob oblikovalski poseg v perfekcijo.

Črna 19-palčna kolesa, močno rdeča kovinska barva in nekaj kroma samo na stranski letvici na vratih in okoli šip, pa srebrnina na spodnjem delu zadnjega odbijača okoli izpušnih cevi. Vse ostalo povedo slike. Morda je ognjeno rdeče kovinska barva pod določenimi koti svetlobe precej temna, pod drugimi pa zasije svetleje kot je, pa vendar je kot celota ena lepših barv in za doplačilo vzame 690 evrov.

Podobna barvna nota se nadaljuje tudi v notranjosti. Sedeži so delno usnjeni, sedalni del je prekrit z alkantaro s posebnimi prešitki, vse skupaj pa v rdeči barvi začinijo še okrasni šivi. Nekaj malega kroma je okli stikal in prestavne ročice ter na volanu, ki je prav tako okrašen z rdečimi šivi. Na sredinski konzoli so štiri odlagalna mesta, od najmanjšega za kovance do velikega pod sredinsko konzolo, med sedežema pa je še naslonjalo za roke, pod katerim je hlajen predal. Prestavna ročica ima v poletnih dneh zaradi svojega kovinskega vstavka grdo navado, da postane prevroča za dotik. V dosegu potnikov so tudi štirje USB-vmesniki, tako da bodo vsi polnili svoje mobilnike, za udobje pa skrbi tudi dvopodročna klimatska naprava.

Na sredini je velik zaslon RLinkovega infotainmenta, ki je relativno logičen in podpira tudi zrcaljenje androidnih in jabolčnih telefonov, je pa bil na našem testu precej hroščat. Od tega, da je izgubljal radijski signal, sam prestavljal postaje, premikal glasnost na najvišjo, pa do tega, da se naenkrat ni več hotel povezati z mojim mobilnikom.

Tudi merilniki so po novem digitalni in v skladu s časom, na vse štiri potnike pa lepoto neba spusti velika panoramska streha. Sedeži s svojim školjkastim oprijemom so nadpovprečni, tudi na zadnjih je prostora dovolj za večje ljudi, saj pritoževanj na poti v Spielberg naša ekipa ni beležila. V zadku je še 472 litrov preprostega prtljažnega prostora, ki ima še nekaj odlagališč v dnu, vsebino pa lahko skrijemo pod ponjavo. S podiranjem sedežev je ta številka seveda večja, 1478 litrov.

Kadjar ima veliko elektronike, pogrešali pa smo aktivni tempomat. Tu je vsa pomoč pri parkiranju, Kadjar zna prav lepo parkirati sam, se je pa na trenutke oglašal sprednji senzor, čeprav pred njim ni bilo nikakršne ovire.

In zdaj mehanika. 1,3-litrski turbo štirivaljnik premore 117 kW ali 159 KM in je več kot dovolj za tak avto. Na sprednji kolesni par je moč prenašal 7-stopenjski samodejni dvosklopčni menjalnik, ki ima zelo lepo nastavljena razmerja za daljša potovanja in visoke hitrosti, ga pa muči pospeševanje in predvsem speljevanje. V določenih pogojih umetna pamet v križiščih potrebuje debelo sekundo, kar zna biti na trenutke naporno.

Na novo uigrano podvozje zares lepo lovi neravnine in lahko bi se poigravali z idejo, da ima pnevmatsko aktivno blaženje. Tudi nagibanja ni praktično nič, na avtocestah zna prav uspavati voznika. Sploh, ko enkrat pozabimo, da gre za višje postavljen avto, vožnja ni nič kaj manj udobna od luksuzne limuzine. Z zmerno vožnjo se poraba giblje pri 7,2 litrih, po avtocestah mlinček doda še kak liter in pol več, ampak kot rečeno – če si tako zaželite, je ta SUV presenetljivo tudi prava mala raketa. To potrdijo tudi številke – avto zlahka doseže 210 km/h, do stotice pa pospeši v 9,3 sekunde.

Zdi se, da se Kadjar precej raje pelje daleč kot visoko – na voljo je - razen pri najmočnejši dizelski različici - zgolj sprednji pogon, kar zna z avtomatikom v snegu sredi hribov dati nekaj izziva vozniku, je pa s povišanim podvozjem in visokim sedenjem pravzaprav avto, ki vas bo zapeljal tako v opero (in v svoji barvni usklajenosti začaral maarsikoga) kot na travnik na piknik ali v hribe na izlet.

Osnovna cena TCe 160 je 28.290 evrov, ta različica motorja pa je na voljo le z Black Edition, a je ta hip pri nas iz neznanih razlogov ni mogoče kupiti, tako z vrhnjo opremo Black Edition ostaja le 1,5-litrski dizel s 150  konji in štirikolesnim pogonom.

V dodatni opremi je poleg rdeče barve še panoramska streha za 490 evrov, pranje sprednjih luči za 100 evrov in paket za parkiranje za 300 evrov. Skupna cena dodatkov je 1580 evrov, kar ceno dvigne na 29.870 evrov. Za popuste pa se kot vedno dogovorite z lokalnim prodajalcem.