Japonska oblikovalska filozofija pri Mazdi vedno vleče vzporednice z Italijani, še posebej z Alfa Romeom. Mazda 6 je bilo vedno dovolj prepoznaven avto, že od prve generacije pred 17 leti. Tudi veliki karavan tretje generacije z mogoče netipično dolgim pokrovom motorja in mogočnim zadkom je stvar percepcije – a vseeno, med karavani svoje generacije je zagotovo med lepšimi.

Po drugi prenovi, ki je luč sveta ugledala pred malce več kot letom, je Mazda 6 dobila všečno diamantno oblikovano masko, nekoliko spremenjene luči spredaj in zadaj, za kondicijo po sedmih letih pa so jo oskrbeli tudi z vso aktualno elektroniko, od i-Activesense varnostnih sistemov, ki recimo preprečijo, da bi pri vzvratni vožnji s parkirnega mesta spregledali promet na ulici, pa do nadgradnje infotainmenta z Android Auto in Jabolčnim CarPlayem.

Kot se za prenovo spodobi, so dodelali tudi notranje materiale, v naši testni Mazdi 6 je bilo celo usnje rjave barve. Se pa kilometrina vendarle pozna na malenkostih. Čeprav je sredi merilnikov majhen digitalni zaslonček, to še vedno niso digitalni merilniki in ta korak lahko pričakujemo šele pri naslednji četrti generaciji. Drobne malenkosti kot je gumijasta podloga prtljažnika dajejo dodaten pridih uporabnosti.

Pod motornim pokrovom je deloval preverjeni 184-konjski dizelski štirivaljnik, moč je na sprednji kolesni par prenašala solidno hitra avtomatika, povprečna poraba za dizla s 6,5 litri pa je tudi čisto spodobna, sploh ker ima Mazda 6 več obrazov, od potovalnega karavana, do uporabnega prevoznika krame in seveda dinamične družinske rešitve.

Takumi Plus. Takumi se vedno pojavi proti koncu generacije kot praktično vsa oprema za optimalen denar. Tako v tem avtomobilu nismo pogrešali prav ničesar, pogledano kot celota je to Mazda 6 v svoji najboljši predstavi. Za kovinsko sivo barvo je bilo potrebno odšteti dodatnih 710 evrov, kar je ceno zaokrožilo pri 38.600 evrih. Verjetno bistveno dražje niti ne gre več, a pojavnost in popolna opremljenost je to, kar si kraljica iz Hirošime tudi zasluži.