Lešnikova električna srebrna puščica

Mercedes Benz EQ Silver Arrow poganja elektrika, za karoserijo so izbrali kombinacijo aluminija in karbona, dva elektromotorja, ki poganjata obe osi, proizvajata za 550 kW (749 KM) največje moči, s pomočjo 80 kWh baterij pa pri normalni vožnji omogoča za 400 kilometrov dosega.
Minimalen koeficient zračnega upora omogočajo tudi posebni pokrovi koles, za minimalno trenje pa so pri Mercedes-Benzu uporabili pnevmatike z minimalnim kotalnim uporom in visoko toplotno in mehansko odpornostjo. Dimenzije le-teh so 255/25 R24 spredaj in 305/25 R26 zadaj. Do stotice bolid, ki ga je oblikoval Robert Lešnik, potrebuje vsega 2,1 sekunde, najvišja hitrost pa presega 400 km/h.

Še o rekordu Rudolfa Caracciole
Zarana zjutraj, dne 28. januarja 1938, je Rudolf Caracciola na avtocesti Frankfurt-Darmstadt z Mercedesom W125 z letečim štartom kilometer poti prevozil s povprečno hitrostjo 425,7 km/h. Rekord je veljal do lanskega leta, ko so ga na zaprti avtocesti v Nevadi prestavili pri Koenigseggu z modelom Agera RS.
Dejstvo, da je hitrostni rekord zdržal skoraj osem desetletij, priča o moči in aerodinamiki 6,25 metra dolgega bolida. Koeficient zračnega upora je dosegel vrednost vsega 0,16, dvanajstvaljnik V-oblike s štirimi ventili na valj in dvema turbinama je zmogel največjo moč 736 KM pri 5.800 vrtljalih v minuti. Zanimivo je, da so hladilno tekočino hladili s pomočjo ledu, saj so zaradi aerodinamike morali minimizirati odprtine za dovod zraka.
Svoj poskus je dobil tudi Bernd Rosemeyer, Caracciola pa je odšel na zajtrk. Njegov Auto-Union s šestnajstvaljnikom je v prvo dosegel najvišjo hitrost 432 km/h, zato se je odločil poskusiti še enkrat. Nekaj minut kasneje je bil Caracciola sit, Rosemeyer pa mrtev. Eden najboljših voznikov tistega časa se je smrtno ponesrečil pri trčenju z več kot 400 km/h.


