Na koncu Dusterjeve poti v tej izdaji so Renaultovci Romunom ponudili tehnično dobroto, ki so jo ti takoj zgrabili in vgradili v model, ki po našem mnenju največ obeta. Prav ta model je hkrati najbolj zaslužen za prepoznavnost romunske znamke, saj so ti uspeli izdelati uporabno terensko vozilo, ki se ne boji niti zahtevnih razmer na poti. Še danes pomnimo lansko prvo vožnjo s Toyotinim pickupom na srbski Fruški Gori, kjer so nas inštruktorji gnali čez obilico težko prevoznih poti. Uporaba reduktorja je bila tako rekoč obvezna. A tik za nami je z Dusterjem ves čas vozila ekipa tamkajšnjih lovskih čuvajev. Seveda, opremljen s štirikolesnim pogonom, se je zdelo, da zanj preprosto ni ovir. Svoje izkušnje s hribolazenjem so že večkrat podali tudi gorski reševalci, ki so si v zadnjem času nabrali zalogo štirikolesno gnanih Dusterjev, s katerimi opravljajo svoja reševanja. 

To pot naš testni primerek sicer ni imel vgrajenega 4x4 pogona, saj ta ni na voljo s samodejnim šeststopenjskim menjalnikom. Je pa brez dvoma dobra popestritev trenutne ponudbe, saj se v zadnjih letih število kupcev, ki izberejo samodejni menjalnik, povečuje. V našem primeru je bila šeststopenjska avtomatika povezana v kombinaciji z 1,5-litrskim dizlom z 81 kilovati, ki zadovolji vse potrebe povprečnega voznika. Ima dovolj moči, da tudi s pogonom na sprednja kolesa Duster po makadamu spleza na bližnji hrib in je na cesti, če je to potrebno, razmeroma dovolj hiter. Dvosklopčna avtomatika, prirejena za Dusterjeve zmogljivosti, ponuja brezhibno pretikanje med prestavami, ki sicer ne prinaša pretirano višje porabe goriva. Z vključeno funkcijo Eco se povprečje ustavi okrog šestih litrov, z nekoliko več dinamične vožnje in jasno tudi več hrupa v potniški kabini, se ta poviša za kak liter in pol. 

Duster je vsekakor zanimiv posebnež, ki kupce prepričuje s svojo preprosto obliko in klasičnim udobjem potniške kabine, ki z opremo Laureate prinaša rahlo prenizko postavljen osrednji zaslon na dotik, z znano Renaultovo multimedijo (dodatek 280€), TomTom navigacijo in USB vmesnikom, ki se z lahkoto povezuje z Applovim iPodom. Morda bo uporabnike zmotilo dejstvo, da med vožnjo kabina ni dovolj dobro zvočno izolirana, da sicer udobni sedeži ne ponujajo dovolj hrbtne oprijemljivosti, da vklop žarometov ni podvržen avtomatiki in da se slika kamere z zadka (s parkirnimi senzorji dodatek 300€) na osrednji zaslon ob zagonu motorja nalaga s takšno zamudo, da parkirni prostor ta čas že zapustimo.

Dacia velja za nizkocenovno znamko, a zgodba o ugodnem nakupu se kot povsod drugje hitro zaključi, ko kupec posega po avtomatiki in bogateje založenemu avtomobilu. V našem primeru je testni primerek dosegal redno ceno 17.190€, s dodatki pa je ta narasla na  slabih 19 tisočakov. Svoje so k temu dodali še kromirani lepotni dodatki, aluminijasta zaščita, zatemnjena stekla in kartografija vzhodne Evrope (100€) in kovinska barva (450€). Žal pa za omenjeno ceno Duster še vedno nima vgrajenega sistema za samodejno zaviranje.