Pri Renaultu so pionirji družinskih enoprostorcev. Tako je bilo že pred davnimi leti z Espaceom, tako je bilo tudi s Scenicom, ki tudi z novo generacijo predstavlja praktično in fleksibilno rešitev prevoza za štiri- do petčlansko družino, ki se bo z novim predstavnikom francoske šole kompaktnih enoprostorcev prevažala tudi v stilu. Scenic je ob že omenjenem duhu križanja s športnimi terenci dobil 20-palčna lita platišča, ki jih ima obuta v vsakem primeru, ne glede na paket opreme, kar morda ne bo všeč tistim, ki jim je ekonomika tudi pri gumah na prvem mestu. Pa čeprav bistvene razlike v ceni 20-palčne in npr. 17-palčne pnevmatike na pooblaščenem servisu vseeno ni. Zunanjost prepriča tudi zaradi znanega Renaultovega obraza in dnevnih LED-svetil v obliki črke C, posrečeno pa deluje tudi zaobljena stranska linija in SUV-jevsko delujoč zadek z delno prozornimi zadnjimi svetili.

Velik korak naprej je predvsem Scenicova notranjost, kar se še posebej pozna pri daljših poteh. Sedeži namreč omogočajo zadostno stransko oporo, v testnem avtomobilo z opremo Bose Energy pa se je mogoče razvajati tudi z masažo, kar je v tem segmentu še vedno prej izjema kot pravilo. Materiali in kakovost same izdelave so na bistveno višjem kakovostnem nivoju kot pri predhodniku, edino pripombo smo imeli na vpetje samega zaslona infozabavnega sistema R-Link, ki na konkretnejši dotik še vedno rahlo zaječi. Prostornost za potnike na sprednjih sedežih v Scenicu nikoli ni bila vprašljiva in tudi pri novincu težav v tem oziru ni, za ustrezno preglednost okoli vozila pa poskrbijo še velika stranska in ogromno sprednje vetrobransko steklo. Armaturna plošča je v veliki meri povzeta po Meganeu in zato futuristična ter potrebna nekaj navajanja, vsekakor pa veseli dejstvo, da je vmesnik infozabavnega sistema R-Link bistveno hitreje odziven kot npr. v testnem Espaceu, ki smo ga vozili pred slabim letom dni, še vedno pa velja, da R-Link ni najenostavnejši za uporabo.

Razkošnim zunanjim dimenzijam navkljub je prostornost v drugi sedežni vrsti rahlo razočaranje, saj se je prevoz treh odraslih oseb izkazal za manj udobnega kot smo predvidevali. Prav tako je tam mogoče namestiti le dva otroška sedeža, saj je vse skupaj vseeno preozko za trojček ustrezno zavarovanih in pripetih nadobudnežev. Zagato so pri Renaultu rešili tako, da so pritrdišča Isofix namestili tudi na sovoznikov sedež. Fleksibilnost pri Scenicu malce trpi tudi zaradi dejstva, da sedeži v drugi sedežni vrsti niso vpeti posamično, pa čeprav jih je mogoče podirati kar s pritiskom na gumb. Pohvalno je, da so Renaultovci mislili tudi na uporabnike mobilnikov v drugi sedežni vrsti in jim namenili par USB-vtičnikov na zadnjem delu konzole sredinskega kanala. Aha, ko smo že pri slednji - le-ta je vzdolžno pomična, saj služi tudi kot prostor za drobnarije in naslon za roko. Prebrisano.

Testnega Scenica je poganjal dobro znani 1,6-litrski turbodizelski pogonski agregat, ki zmore 96 kW (130 KM) največje moči in 320 Nm največjega navora. Motor se dobro poda k samemu avtomobilu, v kombinaciji s šeststopenjskim ročnim menjalnikom pa se izkaže za ustrezno izbiro, tako za kratke poti do bližnjega vrtca ali daljša potovanja, saj ne skopari z navorom, hkrati pa je med bolj ekonomičnimi, saj si je na poti do Stuttgarta in nazaj povprečno postregel s 5,8 litra plinskega olja na sto prevoženih kilometrov.

V primerjavi s predhodnikom je na področju same vožnje največjo razliko mogoče začutiti pri krmilnem mehanizmu, ki je v novincu bistveno bolj poslušen, konkreten in informativen kot pri predhodniku. Svoje doda tudi lepo uravnoteženo podvozje v kombinaciji z večjimi kolesi, kar se izkaže za prepričljivo kombinacijo, ki lepo "polika" večino neravnin na cesti in prispeva k udobnejši vožnji.

Če potegnemo pod črto, Renault Scenic ostaja eden tistih, ki si bodo rezali največji del tržne pogače kompaktnih družinskih enosprostorcev. V plus mu lahko štejemo tudi dejstvo, da potencialni kupec lahko izbira med številnimi motorji in kompleti opreme, kamor sodijo tudi številni napredni asistenčni sistemi, med katerimi je tudi aktivni tempomat (žal samo v razponu med 50 in 160 km/h), kar je sicer v tem segmentu (spet) prej izjema kot pravilo.