SpacetTourer je sicer le eden od treh bratov, tu sta še Toyota Proace Verso in Peugeot Traveller, vendarle, v sredinski različici M (krajša je XS in še daljša XL) meri 4,95 metra, v naši testni konfiguraciji pa je imel dve vrsti s po tremi sedeži, ob vozniku torej prostora še za sedem potnikov. Je pa treba dodati, da pri treh vrstah sedežev prtljažnika ne ostane veliko – če bi recimo tak kombi peljal šolske otroke na tekmo, bi morali nekaj opreme vozhiti tudi v potniškem delu. 603 litre ga je v osnovi za tretjimi sedeži, večinoma so litri naloženi v višino.

No, za vse, ki ob sedežih iščejo dodatno uporabno vrednost – obe vrsti sedežev sta zložljivi, pomakljivi in kar še ostalega opisuje spreminjanje delovnega prostora – od šestih običajnih sedežev zadaj do mizice ali celo improviziranega ležišča.

Ena od koristnih rešitev so obojestranska drsna vrata, ki jih odpremo tudi z brco pod prag ali s ključem, za vstopanje na zadnje tri sedeže pa je potrebne nekaj telovadbe z drugo vrsto. Tretjo vrsto je, če vam prtljažnik dela malce preglavic, brez težav moč spraviti iz kombija, je pa za to opcijo potrebno doplačati 1500 evrov.

Če smo nekoč ob misli na kombi videli tudi relativno skopo in manj napredno opremo, v Spacetourerju razen dimenzij nikoli ne bi pomislili na veliki potovalnik. Od headup zaslona do infotainmenta, pa asistenčnih sistemov, v Spacetourerju ne manjka ničesar. Edina pripomba, ki dojamejo naše voznikove oči je pomanjkanje uporabnih odlagalnih mest za pijačo, kar bi od potovalnika pričakovali – tisti dve globoko pod A-stebričkom sta premajhni za vrste manjših plastenk, še dve mesti sta v robu zadnje šipe, a tako plitvi, da karkoli že stoji v njih, odleti v prvem ovinku. Preizkušeno.

Tudi pelje se Spacetourer povsem »nekombijevsko«. Že res, da višina in dimenzije pomenijo nekaj več nagibanja v ovinkih in da je zavoljo velikih dimenzij potrebno razmišljati malce bolj podjetno na ozkih ulicah, a skorajda avtomobilski legi dodajmo še spodoben 2-litrski dizel s 110 kW in 370 Nm navora. Reč na relaciji porabi tudi manj od osmih litrov, ob šeststopenjskem menjalniku so dovolj dinamično preračunana tudi razmerja. Spacetourer brez težav »leti« do končnih hitrosti, odzivnost in prožnost pa sta za tako veliko žival dobri tudi na avtocesti.

In za konec, čeprav francoski trojček po dodelanosti ni čisto tam, kjer so nemški rivali, je eden njegovih adutov tudi cena. 38.700 evrov za osnovno različico, v njej smo imeli še za dobrih 2900 evrov dodatkov, od katerih največ vzame prav pospravljanje zadnjih sedežev iz avtomobila. A na seznamu serijske opreme je praktično vse – od panoramske strehe do usnjenih sedežev. V notranjosti kot rečeno Spacetourer ne skriva spogledovanja s premium razredom, ne bo pa to prva izbira kupcev, upoštevajoč, da za prevoz večjega števila ljudi vozniki vendarle dajo prednost uporabnosti. A kot demonstracija, kam so se vani v zadnjih letih povzpeli, naš testni Spacetourer odlično oddela nalogo.