Med omenjeno trojico je Mokka X najmanjši člen, a hkrati tudi tisti predstavnik, ki je na tem področju oral ledino. S prenovo je Mokka (ob že omenjeni oznaki X) dobila tudi spremenjen nos, nova in bolj škatlasta pametna svetila z LED-tehniko, ki pri opremi Innovation zamenjujejo biksenonke in hkrati skrbijo tudi za nekaj več oblikovne ostrine, v paketu pa so se znašle tudi zadnje luči, ki prav tako svetijo na osnovi svetlečih diod. Kljub vsem spremembam je Mokka X ohranila simpatično oblikovno osnovo, ki zaradi svoje zaobljene oblike, kljub 4,28 metra deluje bolj kompaktno kot nekateri drugi predstavniki tega silno obleganega segmenta.

Občutja v notranjosti bodo zelo domača predvsem tistim, ki so se kdaj pred tem usedli v Astro, saj je velika večina Mokkine armaturne plošče v tesnem sorodu z večjo in nižjo sorodnico. Že na prvi pogled je jasno, da so pri Oplu velik poudarek namenili ergonomiji, saj je oblika merilnikov (vključno s pisavo) zelo prijazna tudi do tistih, ki slabše vidijo, gumbov na sredinski konzoli pa je bistveno manj kot pred prenovo, saj za velik del funkcionalnosti poskrbi osempalčni zaslon infozabavnega sistema, na katerega je mogoče priključiti tudi pametni mobilnik z Androidom ali iOS-om, kot dodatna pomoč pa je na stropu še gumb OnStar, ki vas poveže s svetovalcem v Oplovem klicnem centru in vam pomaga z vnosom cilja na navigacijskem sistemu. Vsekakor dodaten plus, predvsem za starejše voznike, ki predstavljajo pomemben del prodajnega kolača v razredu kompaktnih SUV-jev.

Kompaktni športni terenci v svojem imenu sicer nosijo ime šport, a Mokka X je na cesti vseeno v mehkejših vodah, kar sicer pomeni veliko udobja na dobrem asfaltu, pri kratkih neravninah, značilnih za slabo vozno podlago, pa je tresenja precej več, pa tudi Mokkino spopadanje z udrtinami bi lahko bilo boljše. Dinamični vozniki bodo zaradi anemičnega krmilnega mehanizma pogrešali tudi nekaj dodatnih informacij na stiku med pnevmatikami in podlago.

V testnem modelu smo imeli možnost preizkusiti kombinacijo 1,4-litrskega prisilno polnjenega bencinskega agregata, ki zmore 112 kW (152 KM) in 254 Nm največjega navora, štirikolesnega pogona in 7-stopenjskega samodejnega menjalnika. O mirnem teku in živahnosti motorja smo se na testih že lahko prepričali, a roko na srce, kombinacija s tem samodejnim menjalnikom ni najboljša. Očitno je, da navora v ni dovolj, vsaj ne v dovolj velikem razponu, kar botruje nenehnemu prestavljanju, včasih prehitro, včasih prepozno, vsekakor pa brez ustrezne harmonije med pogonskim agregatom in menjalnikom. Na koncu se vse skupaj odraža na povprečni porabi goriva, ki je na testu presegla devet litrov. Občutek je malce boljši, če voznik prestavlja sam, a tudi tu je prepuščen polarizirajoči odločitvi o postavitvi gumba za ročno prestavljanje na vrh prestavne ročice. Kot že rečeno, nekaterim bo Oplova domislica všeč, spet drugim ne. Štirikolesni pogon gravitira k prvemu kolesnemu paru, v primeru zdrsa katerega od sprednjih dveh koles pa se del navora prenese na zadnjo os. Štirikolesno gnano Mokko X lahko enostavno prepoznate po dveh majhnih štiricah na obeh straneh črke X. Dvokolesno gnani primerki imajo tam samo X.

Prenovljena Opel Mokka X ohranja svoj karakter všečnega, a hkrati tradicionalnega kompaktnega športnega terenca, ki je v veliki meri odgovoren, da znamki iz okolice Frankfurta, od nedavnega v francoski lasti, gre kar dobro. Všeč bo manjšim družinam, čeprav nima največjega prtljažnika, niti »fancy« rešitev pri podiranju druge sedežne vrste (še vedno je najprej potrebno prekucniti sedalo, nato pa naslonjalo). Všeč bo starejšim – zaradi ergonomije, kompaktnih mer, pomoči pri parkiranju (za naš okus je histeričnega piskanja malce preveč in dogaja se prehitro) ter višjega položaja za volanom. In navsezanje, kje drugje ob vsem tem dobite še osebnega asistenta (OnStar)?

Konkurenca v tem segmentu je huda in raznolika, vse od Nissana Juke, Mazde CX-3, Škode Yeti do Toyote CH-R in celo večjih fantov, kot so Renault Kadjar ali Nissan Qashqai. Priporočamo le premislek pri pogonskem sklopu, priporočamo recimo dizelsko različico z 1,6-litrskim CDTi-motorjem ali različico s šibkejšim bencinskim motorjem s 103 kW (140 KM) in ročnim menjalnikom.