Bilo je septembra 1993, ko je trikratni svetovni prvak Ayrton Senna moral razmišljati o svoji prihodnosti. McLaren, s katerim si je privozil vse največje uspehe, je bil zaradi nekonkurenčnega Forda, ki je tovarniške motorje dobavljal samo Benettonu (ja prav ste uganili, z mladim Schumacherjem za volanom), daleč od svojih zlatih let. Ayrton je kljub temu tisto sezono zmagal na petih dirkah.

McLaren se je sredi  leta 1993 začel ozirati za alternativami in ena izmed njih je bil dogovor s Chryslerjem, ki je imel v lasti Lamborghini. Ta je pod taktirko Maura Forghieria, italijanskega inženirja, ki je večino svoje kariere preživel v Maranellu in se podpisal pod zmagovite rdeče dirkalnike, naredil za McLarnovo šasijo majhen kompakten V12 motor.   Bilo je v Estorilu, septembra 1993, ko so na ponedeljek po dirki za veliko nagrado Portugalske,  za zaprtimi vrati testirali popolnoma belega McLaren Lamborghinija s Senno za volanom.  Ayrton je bil tako navdušen, da je vprašal  Rona Dennisa, če lahko s tem dirkalnikom nastopi na zadnjih dirkah sezone. Odgovor je bil “ne”.  Testiranje so ponovili še v Silverstonu, tokrat s testnim voznikom Miko Hakkinenom in rezultat je bil več kot sekundo hitrejši krog od enakega dirkalnika s Fordovim motorjem. Odgovor Rona Dennisa je bil spet “ne”.

Nadaljevanje zgodbe ste malce starejši spremljali v živo. Lamborghini se je umaknil, razočarani Senna je s podhranjenim dirkalnikom zmagal na zadnjih dveh dirkah in kljub ponudbam iz serije CART in Indy,  odšel k Williamsu, kjer se je na dirki v Imoli, 1.maja 1994 smrtno ponesrečil,  Dennis pa je podpisal s Peugeotom, ki pa ni dal želenih rezultatov. Le kako bi se pisala zgodovina, če bi se stvari zavrtele malce drugače?