Rdeča zarja
Že pred štartom je bilo veliko govora o različnih scenarijih zaradi spremenjenega upravljanja sklopke v dirkalnikih, ki po novem prijemlje zvezno, zato je uspešen štart še toliko bolj odvisen od dirkača. Drame ni bilo, saj sta dirkača v prvi vrsti potegnila z mesta dovolj dobro za ohranitev pozicije, enako pa se je zgodilo tudi v drugi vrsti. Za odtenek slabši pospešek Ferrarijev, gre pripisati umazanemu delu steze, ki je na uličnih dirkališčih še toliko bolj občutljiva zadeva. Kazalo je, da bo Hamilton upravičil vlogo favorita in se še enkrat poslužil Mercedesove taktike zadnjih let, to je nekaj zares hitrih krogov na začetku dirke, potem pa zgolj ohranjanje prednosti in križarjenje do zmage.
Toda rdeči dirkalnik v njegovih vzvratnih ogledalih ni postajal vse manjši, ampak je uspel držati tempo in vršiti pritisk. Nekaj, česar Mercedes in Hamilton nista vajena. Še več, lahkotnost sledenja, ki ga je v uvodnem delu dirke prikazal Vettel, daje slutiti, da bi lahko vozil še hitreje. To kažejo tudi povprečni časi do prve menjave gum, pri čemer je Vettel vztrajal kar 6 krogov dlje z Ultra mehkimi gumami. Glavna težava Hamiltona, ki se je vlekla skozi celotno dirko, so bile namreč zadnje gume, ki so se prehitro začele pregrevat. Marsikdo je bil takoj po dirki prepričan, da je Hamilton izpustil zmago iz rok s prehitrim postankom v boksih. Analiza časov kaže, da je Lewis pod pritiskom rdečega dirkalnika dokaj hitro začel izgubljati tla pod nogami, saj se je prednost pred peto uvrščenim Verstappnom spustila iz začetnih 1,3s na krog na samo 0,5s na krog . Pri Mercedesu so se očitno zbali, da bodo gume popolnoma popustile in posledično Hamiltonu dovolili, da je prišel na postanek prej, kot je bilo planirano.
Težave so se vlekle tudi po postanku z izjemo nekaj hitrih krogov, v zadnjem delu dirke pa smo lahko videli, da je bil tudi Bottas na enakih rumenih gumah hitrejši. Če analiziramo čase krogov po postanku, kaj hitro ugotovimo, da so bili Vettlovi konstantni, kar pomeni da je Ahilova peta Ferrarija iz lanskega leta, ko je njihov dirkalnik neenakomerno požiral gume, letos odpravljena. Podobno je izmed prve peterice uspevalo le Bottasu v drugem Mercedesu, s to razliko, da je bil njegov povprečni čas na krog za dobre pol sekunde slabši. Zanimivo je, da je tudi Raikkonen , podobno kot Hamilton, imel večje težave od svojega moštvenega tekmeca, saj skozi cel vikend ni uspel dobiti pravega občutka za optimalno nastavitev dirkalnika.
Pri Ferrariju so vsekakor potrdili dobro formo iz zimskih testiranj, zaprli usta dvomljivcem in se zasluženo veselili uspeha. Vseeno pa ostaja kar nekaj neznank, na katere steza v Albertparku nima odgovora. Že primerjava najboljših časov letošnje in lanske dirke (letošnji pole position 1.6s hitrejši od lanskega) daje vedeti, da ta steza ni pravi pokazatelj moči letošnjih dirkalnikov, ki so na testiranjih v Barceloni vozili več kot 4s hitreje v primerjavi z lanskim letom. Albertpark pač ni steza hitrih ovinkov, kjer pride do izraza večji podtlak in s tem precej višje hitrosti v ovinkih, zato že z nestrpnostjo čakamo na naslednjo dirko, ki bo bolj realen pokazatelj razmerja moči.


