Tako in drugače Mazdi6 oblikovno ne gre nič očitati, ne glede na dejstvo, da so pri prenovi oblikovalci zunanjosti tako rekoč sedeli križem rok. Obline so še vedno dovolj sveže, samozavesten pogled maske hladilnika in srepo gledočih svetil tudi, zadek pa tako ali tako velja za enega bolj seksipilnih v svojem segmentu. Če k celostni podobi prištejemo še atraktiven komplet 19-palčnih litih platišč, je celostna podoba še vedno tako atraktivna kot na dan premiere.

Prisluhnili so željam kupcev

Za dober občutek med vožnjo je ključnega pomena počutje v notranjosti, zato so pri Mazdi velik poudarek namenili izboljšavam, na katere so opozorili uporabniki in lastniki. Kakovost materialov je na zavidljivi ravni, prenova pa je prinesla tudi bolj urejeno armaturno ploščo s kombiniranim digitalnim tretjim merilnikom, ki prikazuje najpomembnejše informacije in bolj prijazno uporabo infozabavnega sistema, ki pa še vedno kaže možnosti izboljšav. Sedeži so ergonomski, a hkrati zagotavljajo dovolj bočne opore, prostora na zadnji klopi je dovolj, v prtljažnik pa je mogoče že v osnovi pospraviti za 522 litrov prtljage. Edina pripomba, ki smo jo imeli glede udobja in ergonomije je (še vedno) slabša zvočna izoliranost potniške kabine v primerjavi s konkurenco, pa čeprav so pri Mazdi v tem oziru storili velik korak naprej.

V ovinek kot profesionalni dirkač

Bržkone najpomembnejša novost in zanimiv tehnični bombonček pri prenovljeni Mazdi6 je vsekakor t.i. G-Vectoring Control ali po domače krmiljenje s pomočjo stopalke za plin, kar naj bi v praksi omogočalo elegantno in hitro izpeljavo zavojev za vsakogar. Prav je, da malce podrobneje pogledamo, kako je pravzaprav mogoče krmiliti s pomočjo stopalke za plin, pa čeprav je slednje nepogrešljiv del repertoarja vsakega resnega dirkača. G-Vectoring Control s pomočjo navora vpliva na samo krmiljenje, podobno kot to počne dirkač.

Motorna elektronika pred samim zavojem za trenutek zmanjša količino vbrizganega goriva, s tem se za nekaj trenutkov zmanjša navor, to pa povzroči prerazporeditev mase na sprednjo os. S tem se izboljša trakcija na prednjih kolesih, kar ima za posledico natančnejše in bolj suvereno krmiljenje skozi ovinek. Pri pospeševanju iz ovinka se situacija obrne, sistem za nekaj trenutkov poveča navor, teža se prenese na zadnjo os, slednje pa prispeva k boljši smerni stabilnosti.

Suveren in ekonomičen nastop

Na samem volanu posebnih občutij novi sistem ne daje, saj je krmiljenje že v osnovi neposredno in agilno, morda je občutek pri vožnji skozi ovinke pa tudi pri višjih hitrostih zdaj še boljši. Na splošno velja, da je vzmetenje kljub čvrstemu karakterju dovolj udobno tudi pri plaženju krajših neravnin, v kombinaciji s prepričljivim pogonskim sklopom pa omogoča tudi Mazdine prepoznavno dobre vozne lastnosti.

A propos pogonski sklop - dobro znan 2,2-litrski štirivaljni turbodizel največje moči 129 kW (175 KM) in 420 Nm navora v kombinaciji z ročnim šeststopenjskim menjalnikom omogoča hkrati dinamično in varčno vožnjo. Na testu smo v povprečju porabili okroglih šest litrov plinskega olja na sto prevoženih kilometrov, kar vsekakor prepriča tudi tiste voznike, ki jim je ekonomičnost visoko na spisku prioritet. K varčnosti prispeva svoje tudi sistem i-ELOOP, ki zaviranje pretvarlja v električno energijo, potrebno za električne porabnike v samem vozilu in s tem dodatno zmanjša porabo goriva.

Veliko avta za razumljivo ceno

Mazda6 se že leta spogleduje s premium podsegmentom, a še vedno velja za neke vrste vmesno stopnjo. Tudi zato, ker znamka, poimenovana po božanstvu, nenehno skrbi, da so njeni avtomobili oblikovno atraktivni, kakovostno izdelani in več kot dobra alternativa za ljudi, ki vse to želijo za normalen denar.