Ženske v formuli ena? V svetu mačov kraljevega razreda motošporta je to še danes nenavadno ali celo nepredstavljivo. Toda ženske v formuli ena smo imeli, da, dame v kokpitih. Maria Teresa de Filippis je bila leta 1958 prva, vendar pa ne edina dirkačica, ki je sodelovala na Grand Prix dirki. Italijanka bi ravno na današnji dan dopolnila 90 let. Iz tega razloga se spomnimo tistih žensk, ki so do sedaj dirkale v formuli ena.

Žensk v formuli ena je sicer veliko, toda imenujemo jih tako imenovane Grid Girls ali pa predstavnice za medije, novinarke in hostese. Z Monisho Kaltenborn imamo pri Sauberju celo šefico ekipe, s Claire Williams pa namestnico. Toda ženske za volanom dirkalnika? Že lep čas le pobožna želja. Pri tem pa vedno ni bilo tako, ampak od zadnjega nastopa ženske v formuli ena je minilo že 20 let. To je doslej najdaljše sušno obdobje brez nastopa ženske na Grand Prix dirki. In to v tako modernem času prizadevanja za enakopravnost in programov spodbud.

15. junija leta 1958 se je na dirki v Spaju v dirkalniku Maserati 250F na štartu pojavila Maria Teresa de Filippis in je tako postala prva ženska, ki je kdaj koli sodelovala na Grand Prix dirki. Že deset let pred tem velikim dogodkom je osvojila prvo zmago na dirki s Fiatom 500. Takrat je bila stara 21 let. Njen uspeh se je nadaljeval in hči aristokratskega industrialca je tvegala skok v dirkalnik formule. Za svojo premiero si je trmoglava Maria izbrala Maseratija.

"Nikoli nisem želela k Ferrariju. Kaj naj bi tam počela? Ker sem Italijanka? Ne, nisem želela, da me v tem času nadzira in komandira Enzo Ferrari. Govorila sem z njim in mu povedala, da ne želim dirkati za njegovo ekipo. Takrat je bilo dovolj, da je samo nekaj povedal in vsi so poskočili. To ni bilo zame," se de Filippis spomni mnoga leta pozneje na svoj vstop v formulo ena. Ob prvem poskusu, da se kvalificira na dirko, ji je sicer spodletelo, verjetno zaradi ozkih ulic steze v Monaku, toda že na naslednjem dirkaškem koncu tedna v Belgiji, se ji je uspelo uvrstiti na dirko.

Z desetim mestom na premierni dirki v Spaju, je de Filippis končno utišala vse svoje kritike. Istega leta se je uvrstila še na dve dirki in sicer na Portugalskem in Italiji, na katerih pa je na žalost odstopila. V sezoni 1959 je prestopila v ekipo Porscheja Jeana Behre. Ko pa se je njen francoski moštveni kolega na dirki športnih avtomobilov na stezi AVUS v bližini Berlina smrtno ponesrečil, je bila Maria tako šokirana, da je aktivnemu dirkalnemu športu obrnila hrbet.             

Leta 1974 pa se je na dirko v Veliki Britaniji prvič poskušala kvalificirati Maria Grazia "Lella" Lombardi. Vendar ji ni uspelo, a Italijanka se kljub temu ni predala. Z dvanajstimi štarti na dirkah pri skupaj 17 nastopih, je postala rekorderka. Že na svoji drugi dirki na stezi Montjuic Circuit v Barceloni, je Lelli Lombardi kot prvi in do sedaj edini ženski uspelo osvojiti točke prvenstva. Ker pa je bila dirka zaradi hude nesreče Rolfa Stommelena prekinjena še pred polovico odpeljane razdalje, so bile točke razpolovljene. Tako je dirkačica ekipe March za svoje šesto mesto prejela pol točke. Čeprav je Lombardijeva v formuli ena obstala tri leta, pa se temu uspehu ni mogla več približati. Boljše čase je Italijanka dosegla pozneje v seriji NASCAR in na dirkah športnih avtomobilov.

Leta 1980 je z Desire Wilson nastopila naslednja ženska v formuli ena. Že konec 60-ih let je Južnoafričanka začela svoje prve nastope v manjših dirkalnikih in v prvenstvu formule V. Zmage v formuli Ford so ji potem omogočile, da se poda v najvišji razred. Leta 1978 je nastopila v britanskem prvenstvu Aurora-AFX, dokaj močni dirkalni seriji za starejše dirkalnike formule ena. V svoji tretji sezoni je pisala zgodovino in na dirki v Brands Hatchu v dirkalniku Theodore-Wolf kot prva ženska zmagala na dirki formule ena. Vendar pa ta prireditev ni štela kot uradno svetovno prvenstvo, zaradi česar Wilsonova ni bila deležna točk, medijske pozornosti in velike časti.

Zadnja v navezi dirkačic formule ena pa je bila leta 1992 Giovanna Amati. Z uspehi v nižjih dirkalnih razredih in dobrih predstavah v japonski in evropski seriji formule 3000, je Italijanka dokončno opozorila nase. Leta 1992 si je takrat 29-letnica pri Brabhamu kupila sedež v kraljevem razredu motošporta. Pri treh poskusih v Južni Afriki, Mehiki in Braziliji pa se ji ni uspelo uvrstiti na dirko. Denarja za nadaljnje poskuse ni imela več, zato jo je v ekipi zamenjal poznejši svetovni prvak formule ena Damon Hill. Amatijeva je nato prestopila v dirkalno serijo, ki jo danes poznamo pod imenom WEC, pozneje pa na televizijo, kjer delovala kot strokovna komentatorka.