Zgodovina Formule 1 ima za seboj kar nekaj bizarnih situacij. Med bolj bizarne nedvomno sodi epizoda iz VN Kanade 1973, ki je znana po dveh stvareh. Prva je, da so takrat prvič med dirko uporabili varnostni avto; druga (in s prvo povezana) pa, da se še štiri desetletja pozneje krešejo mnenja, kdo je na tisti dirki sploh zmagal.

Varnostni avto je namreč zapeljal na stezo, in namesto da bi se postavil pred vodilnega, se je postavil pred Novozelandca Howdena Ganleya v Williamsovem Iso-Marlboru. Ki pa v nobenem primeru ni mogel biti vodilni. S tem so vsi, ki so do tega trenutka vozili pred Ganleyjem, v bistvu proti njemu -in vsem, ki so bili za njim- nadoknadili ogromno časa. In posledično so se časomerilcem v hipu sesule tabele krogov, in šele več ur po končani dirki so objavili vrstni red, na katerem so zmago pripisali Američanu Petru Revsonu (McLaren), na stopničkah sta mu družbo delala še Emerson Fittipaldi (Lotus) in Jackie Oliver (Shadow), ki sta bila vsak zase prepričana, da bi v bistvu morala biti razglašena za zmagovalca. Kdo ve, morda pa je takratnih 80 krogov najhitreje odpeljal celo Jean-Pierre Beltoise (BRM), kateremu so sredi kaosa najverjetneje spregledali en krog? Kdo bi vedel. Kot rečeno, še štiri desetletja pozneje zgodba ni povsem čista.

Dandanes se lahko človek takim situacijam le nasmehne. Zadeve niso možne niti več teoretično, ob vseh avtomatskih merjenjih krogov in GPS oddajnikov na dirkalnikih. Ah ja, dobri stari časi. Ampak, vendar. Kakor čudno se sliši, pravzaprav je takšna situacija možna tudi dandanes. Pravzaprav me čudi, da se nanjo še nihče ni spomnil – ali pa še ni imel priložnosti, da bi jo izvedel.

Silverstone, Velika Britanija. Po zadnji prenovi dirkališča v letu 2011 so na njej prestavili tudi startno-ciljni prostor, in z njimi vred kajpak tudi območje boksov. In boksom namenili precej nenavaden dostop, ki znatno skrajša pot – izogne se zavojem 16, 17 in 18, oziroma zavojema Vale in Club! V bistvu je anomalija vidna že ob pogledu na tabelo krogov. Ko voznik pripelje v bokse – tako imenovani in-lap – je ta njegov krog lahko tudi do dve ali tri sekunde hitrejši od njegovega lastnega najhitrejšega kroga. Posledično vozniki tukaj v boksih izgubijo tudi najmanj časa. In tukaj se tokratna zgodba zaplete.

V pravšnjem trenutku se na stezi pojavi varnostni avto, za katerim se vozniki vozijo v njegovem tempu. Nekoga iz sredine udeležbe, recimo okrog 13. mesta, inženir po radijski zvezi pokliče v bokse, in voznik se mu odzove ter takoj pripelje v bokse. A kakor hitro zapelje v bokse, mu inženir reče »Pardon, se opravičujem, nimamo še gum... Pridi v naslednjem krogu.« Voznik sam pri sebe izusti kletvico in si misli »no, pa mi je šlo še to mesto, ki sem ga držal.« V bistvu pa se na stezo vrne kot vodilni.

Prosim? Vodilni?

Kot rečeno, v Silverstonu je dostop v bokse izrazito kratek in si še dodatno skrajša stezo. Razen tega, od prve črte dostopa v boksih (ravno med zavojema Stowe in Vale) pa do dejanske črte omejitve hitrosti v boksih dejanska omejitev hitrosti SC ne velja! Govorim na pamet? Morda. A dejstvo je, da je nekaj takega na letošnji VN Kitajske naredil Sebastian Vettel. Saj se spomnimo – za SC je nekaj voznikov pripeljalo v bokse, in medtem ko sta dva od njih vozila zelo počasi, ju je Vettel prehitel na samem dovozu. In kljub temu, da je bil takrat že med samo dirko deležen precejšnjih kritik, so mu na koncu komisarji vendarle prisodili njegov prav. Na tistem delu omejitev hitrosti NE velja. To si torej velja zapomniti.

Podobno ne velja tudi omejitev na samem izhodu. V spominu je ostal trenutek iz Monaka 2015, ko je Lewis Hamilton povsem nepričakovano pripeljal v bokse. Ko se je vrnil na stezo (a še vedno znotraj rumene črte, ki ločuje izhod iz boksov ter stezo), je bil okvirno okrog 10. mesta. A ker dejansko ni bil na stezi, ampak na izhodu iz boksov, je lahko močno pospešil, in na dejanski točki vrnitve na stezo – ob prečkanju bele črte – je bil tretji, le nekaj decimetrov za drugim Vettlom. Tudi na tem delu omejitev hitrosti torej NE velja. Tudi to si velja zapomniti.

Vrnimo se torej k našemu hipotetičnemu vozniku na 13. mestu. Ko ga pokličejo v bokse, prečka črto, ki nakazuje začetek steze skozi bokse (med zavojema Stowe in Vale), in dejansko v bokse zavije še preden SC sploh zapelje v zavoj št. 17!! Skozi bokse mora resda peljati po omejitvi, a medtem njegove konkurente, ki bi radi peljali hitreje, ob tem »ovira« SC. Z nekoliko sreče se naš hipotetični voznik skozi bokse odpelje ob okvirno podobnem času kot SC po stezi, ker pa lahko po izhodu normalno pospešuje (tam omejitev kot rečeno NE velja), lahko na stezo švigne PRED varnostnim avtomobilom.

In si s tem pridobi neulovljivo prednost. Kajti, on ima pred seboj prosto pot, v bistvu pa mora biti pazljiv le na del steze, kjer mahajo dvojne rumene zastave (prihod SC je nekaj vendarle moralo povzročit). A že v tem krogu si lahko proti ostalim pridobi več kot pol minute, in tudi če gre na svoj dejanski postanek že v tem naslednjem krogu, se spet povsem legalno na stezo spet vrne pred kolono, ki vozi za SC. In če bo SC na stezi vztrajal še štiri ali pet krogov, se bo naš hipotetični voznik vključil na rep kolone, ki vozi za SC. In pred vsemi ostalimi bo imel virtualni krog prednosti, katerega do konca dirke v normalnih razmerah več ne more izgubiti.

Morda bi se kdo vprašal »Ali ne bi moral v vmesnem času tudi on upočasniti?« Odgovor je v bistvu negativen. Znano je, da SC ob zaključku svoje vožnje po stezi naprej spusti zaostale za krog, da potem vodilni med seboj nimajo nobenega zaostalega. Ampak, v tem primeru bi moral naprej spustiti čisto vse voznike – razen našega hipotetičnega. In kolikor vemo, so vsi tisti vozniki, ki se s tem »prebijejo« pred SC, vozijo normalno hitro, kot bi šlo za normalno dirko. Ta stvar je torej s tem urejena.

In še slišim dalje... »A ne bi potem ta hipotetični voznik moral voziti počasneje? Po nekakšnem virtualnem varnostnem avtu, z delta sektorji in podobno?« Odgovor je spet povsem preprost – NE. Virutalni varnostni avto, in dejanski varnostni avto se medsebojno izključujeta. Ali je v uporabi en, ali drugi. In če je na stezi dejanski varnostni avto, potem virtualni niti teoretično ni mogoč.

In naš hipotetični voznik pride do senzacionalne zmage, katere ni mogel predvideti prav nihče. Pa čeprav so bili vsi temelji za podoben scenarij postavljeni že davnega leta 1973. Le da zatem očitno nihče več ni polagal pozornosti, da bi se lahko takšen kaos še kadarkoli ponovil. Sploh v času, ko je vse avtomatsko, in ko so dirkalniki opremljeni z GPS oddajniki.