Mercedes je namreč že vložil obtožnico s podrobnim opisom poteka dogodkov, ki se bere kot dobra kriminalka in prikliče spomin na veliko afero iz leta 2007, ko je Ferrarijev Nigel Stepney predal zaupne dokumente McLarnovemu inženirju Miku Coughlanu, po dolgotrajnem procesu pa je FIA McLarnu odvzela vse konstruktorske točke za sezono 2007 in mu naložila kazen v višini 100 milijonov ameriških dolarjev. Zaenkrat kaže, da najnovejša afera tovrstnih razsežnosti ne bo dosegla, saj pri Ferrariju, kamor naj bi Hoyle iz Mercedesa skupaj z zaupnimi podatki na prenosnih pomnilnikih prestopil po koncu letošnjega leta, zatrjujejo, da z obtoženim inženirjem niso podpisali nobene pogodbe in je po izbruhu afere najbrž tudi ne bodo.

Poglejmo torej kronologijo dogodkov iz Mercedesove obtožnice. Ben Hoyle je bil spoštovano ime v svetu motošporta. Med letoma 2001 in 2008 je delal pri Prodrivu, nazadnje kot glavni inženir razvoja motorja v Subarujevem rally moštvu. Leta 2010 se je preselil h Cosworthu, maja 2012 pa se je pridružil Mercedesu, v AMG-jovem razvojnem centru v Brixworthu, kjer nastajajo tudi pogonske enote za formulo ena. Decembra istega leta je podpisal pogodbo in delal kot eden od štirih vodilnih inženirjev v motornem oddelku. V omenjeni obtožnici so natančno opisane tudi njegove obveznosti glede varovanja zaupnih podatkov in pogojev v primeru odhoda, med drugim je tudi zapisano, da je v Mercedesovem razvojnem centru za shranjevanje podatkov dovoljena le uporaba internih zaščitenih pomnilnikov s posebnimi varnostnimi postopki. Uporaba kakršnihkoli ključev USB ali drugih polnilnikov je tam strogo prepovedana.

Kakorkoli, že 21. maja 2014 je Hoyle svoje nadrejene obvestil, da bo po 31. decembru 2015 zapustil moštvo. Še bolj zanimiv je podatek, da so pri Mercedesu že tri dni zatem izvedeli, da se Hoyle namerava pridružiti Ferrariju, kljub temu pa so mu še naslednjih 11 mesecev pustili, da je opravljal svoje običajno delo pri razvoju motorja za formulo ena. Šele 11. aprila letos so ga premestili na drugo delovno mesto. Tega dne se je sestal z vodjo inženirjev Owenom Jonesom in šefom osebja Michaelom Nashom, ki sta mu sporočila, da njegovo delo do izteka pogodbe ne bo več povezano s formulo ena. Premestili so ga na oddelek za razvoj cestnih vozil in dirkalnikov DTM, od tega dne naprej pa so mu preprečili dostop do vseh podatkov, povezanih z Mercedesovim programom formule ena, da bi tako preprečili prenos intelektualne lastnine k največjemu konkurentu.

To je standarden postopek pri prehajanju inženirjev iz enega v drugo moštvo, pri Mercedesu pa so v tem primeru uporabili celo nekaj dodatnih ukrepov. Hoyle je moral predati svoj prenosni računalnik, dobil pa je zamenjavo, na katerem ni bilo nobenih podatkov. Tudi fizično so mu onemogočili vstop v oddelek za formulo ena, mu spremenili naslov elektronske pošte in mu odvzeli vsa dostopna gesla v Mercedesovo bazo podatkov.

Toda vse to očitno ni bilo dovolj, saj je Hoyle (tako vsaj piše v obtožnici), kršil svoje pogodbene obveznosti že pred uvedbo omenjenih ukrepov, tako da si je na nedovoljen način prekopiral in shranil veliko zaupnih podatkov. Šele 23. septembra pa so pri Mercedesu prvič posumili, da je nekaj narobe. Takrat so Hoyla namreč zalotili pri prebiranju internega tehničnega poročila z Velike nagrade Madžarske, torej zaupnih podatkov, do katerih že dolgo ne bi smel imeti več dostopa. Bil je očitno toliko nepreviden, da je te podatke prebiral kar na svojem prenosnem računalniku, pri čemer ga je zalotil že omenjeni Owen Jones. Ko se je ta približal njegovemu delovnemu mestu, je Hoyle menda panično ugasnil svoj računalnik.

Toda Jones je videl dovolj, da je sprožil preiskavo, za katero so porabili skupaj 167 delovnih ur, vključili pa so tudi dve računalniški podjetji, ki se ukvarjata s tovrstnimi zlorabami.

Izsledki preiskave so v otožnici natančno opisani, med drugim naj bi imel Hoyle shranjeno že omenjeno poročilo z VN Madžarske, vse podatke o prevoženih kilometrih in poškodbah motorjev do 14. septembra 2015, mape s kodami za odpiranje RAW datotek, mape s podatki o delovanju turbokompresorja, številne datoteke z natančnimi podatki o delovanju motorja in tako naprej. Številne dokumente naj bi hranil tudi na mobilnem telefonu, tabličnem računalniku, SD karticah in USB ključih. Marca 2015 naj bi neko Excelovo datoteko s pomembnimi podatki naložil tudi na neznano spletno stran.

Skratka, veliko težkih obtožb na račun Hoyla in tudi Ferrarija, njegovega domnevnega novega delodajalca, ki pa je, kot smo omenili v začetku, to že zanikal: ''Zaradi nezakonitih dejanj si je g. Hoyle pridobil nezakonito prednost, katero bi si potencialno lahko pridobil tudi Ferrari,'' se glasi eden od stavkov v obtožnici. Tako velikih razsežnosti, kot leta 2007, tokratna afera najbrž ne bo dosegla, saj kaže, da tokrat še ni prišlo do prenosa ukradenih podatkov h konkurenčnemu moštvu. Mercedes naj bi z obtožnico skušal zgolj preprečiti takojšen odhod Hoyla k Ferrariju, a se na drugi strani postavlja vprašanje, če bodo tam inženirja z umazanim imenom sploh še hoteli. V vsakem primeru se bo zadeva nadaljevala in razpletla na sodišču, o Benu Hoylu pa v formuli ena najbrž potem ne bomo več slišali prav veliko.