Ko je karavana formule 1 leta 1995 prispela v Adelaide, ki je takrat gostil finalno dirko sezone, je bilo prvenstvo že davno odločeno: Michael Schumacher se je svojega drugega naslova svetovnega prvaka veselil že dve dirki prej (VN Pacifika), Benetton pa si je konstruktorski naslov zagotovil zgolj teden kasneje (VN Japonske). Zadnji dirkaški konec tedna sezone torej praktično ni odločal o ničemer več, zaradi česar neke posebne napetosti v zraku ni bilo moč čutiti. Toda temu je bilo hitro konec, saj je počilo že v petek popoldan.

Medtem, ko je po ulični stezi Adelaide (VN Avstralije se je v naslednji sezoni selila v Melbourne) potekal kvalifikacijski trening, je Häkkinenu pri vstopu v hiter desni zavoj, Brewery, nenadoma počila guma. Finski dirkač pa pri vsem skupaj praktično ni imel časa za reakcijo, saj je bilo dirkalnik pri tako visoki hitrosti preprosto nemogoče pravočasno ustaviti oz. spraviti pod nadzor. Pomagal pa ni niti bližnji robnik, zaradi katerega je njegov McLaren MP4/10B nekajkrat izgubil stik s površino. Häkkinen je tako v bližnjo ogrado (pred zidom je bila zgolj ena plast zaščitnih gum) priletel s skoraj 200km/h. Trening je bil seveda nemudoma prekinjen z rdečo zastavo, hitro pa je reagiralo tudi zdravniško osebje, s profesorjem Sidom Watkinsom na čelu. Slednji pa so s svojim posredovanjem Häkkinenu nedvomno rešili življenje, saj je bilo potrebno za to izvesti traheotomijo. Tako pa jo je odnesel 'zgolj' s huje poškodovano glavo.

Dvakratni svetovni prvak je bil ob 20. obletnici nesreče gost na finski televiziji MTV in delil svoje spomine na zanj skoraj usodno nesrečo: ''Spominjam se, da sem sedel v dirkalniku in skušal premakniti svoje roke, a jih nisem mogel. Vedno znova sem poskušal, zaradi česar sem se zavedal, da se je zgodilo nekaj slabega. Spominjam se bolečine in dejstva, da se nisem mogel premakniti. Razumel pa sem, da moram ostati miren in prepustiti zdravnikom opraviti svoje delo.'' Hakkinen je nato še dodal, da je na začetku priprav na sezono 1996 bilo prisotne nekaj nervoze. Kar pa je bilo na srečo zelo kratkotrajno: ''Ko smo zagnali motor, je zvenel odlično. Ko pa sem bil znova na stezi, je vse znova postalo jasno. Bilo je fantastično. Bil sem v svojem elementu in vedel sem, da se ničesar več ne bojim.''