Šok za tradiconaliste – Espace ni več klasični monovolumen, pač pa križanec z nekoliko nižjo streho in zato večjimi kolesi. Zakaj in čemu? Izstopiti iz nasičenega segmenta in ponuditi potovalnik za 5 ljudi z rahlimi brezpotnimi vzgibi za slabše ceste. Oblikovno Espaceu ne gre očitati ničesar, nos je del nove oblikovne družine, kamor sodita tudi Talisman in pred dnevi predstavljeni Megane, z boka bi lahko bil kakršenkoli enoprostorec, zadek pa je še najbolj tipični Espace, tudi grafika zadnjih luči pa doda svoje. Avto je, kljub temu, da je nenavaden, salamensko lep. Sploh, ko v nizkem soncu zasveti kovinsko vijolična barva in oči namerno zavede efekt plavajoče strehe pred zadnjo šipo. Da gre za najvišji nivo opreme, kažejo napisi Initiale, medtem ko se Espace ne omenja nikjer. Znalci in ljubitelji tako ali tako vedo.

Notranjost – vesoljska, brez vprašanja in hkrati tradicionalna. Udobni usnjeni sedeži, vse na dosegu roke, skoraj, dovolj prosotra, izobilje tudi zadaj, svetla kabina in še bi našli par reči. Pred voznikom so zdaj digitalni merilniki s triptihom zaslonov, enako smo srečali pred časom že pri Švedih. Med sedežema je velikanski most, ki nosi prestavno ročico, nekaj klimatske naprave in naslonjalo za roko. Pod njim je še nekaj odlagalnih mest, od tega za dve pločevinki pijače – zakaj poločevinki? Zato ker pollitrska plastenka tam not po višini več ne gre in tudi ko segamo po pijačo, je reč več kot nerodna, saj je potrebno umakniti nogo. Slabo premišljeno in ocena nezadostno. Hiba so tudi ostala odlagalna mesta, tako potovalnik praktično nima niti enega uporabnega odlagalnega mesta, ne za brezkontaktni ključ kartico, ki je zdaj še bolj zajetna, ne za mobilnik, še manj za pijačo. Niti v vratih. Tu ga Espace pihne na celi fronti.

Druga »ill-fated« pogruntavščina pa je zdaj večji pokonci postavljen zaslon infotainmenta, ki je predaleč od rok in se je treba precej več nagibati naprej, če dodamo še počasen procesor, zmedene menije, navigacijo by TomTom, ki kot vedno dela hude probleme (da ne rečemo, da povsem brez razloga tudi izgublja satelite), potem je jasno, da je ta R-Link 2, kljub temu, da je mišljen dobro, precej nedodelan, nedokončan in kvari splošni vtis Espacea. Skratka, če milo rečeno naženemo inženirje nazaj za risalne deske, da dokončajo delo in odpravijo napake, ne bo nič narobe. Najbolj »ven padli« pa smo zaradi tlorisa avtomobila s senzorji. Reč tako ali tako vidi duhove, beri ovire, tam kjer jih ni in prav nemarno skoči na zaslon, od koder se ne da več umakniti, dokler (navidezna) ovira ne izgine. Stojite v križišču, vnašate naslov v navigacijo in potem se senzor odloči, da mu ni všeč pločnik in ste nemočni, dokler opozorilnik ne izgine z ekrana in se resetira na začetni zaslon. Točno tako. R-Link 2 želi, da imate preveč časa (in volje). Tudi upravljanje infotainmenta z gumbom na sredinski konzoli je slabo – premalo intuitivno s preveč nelogičnosti in zmedenosti. Da občasnih napak kot je neupoštevanje nastavljanja glasnosti in podobno, niti ne omenjamo. Skratka, cel oddelek informatike pri Renaultu je svoje delo opravil z oceno zadostno ali za popravca.

Ena od lepših reči Espacea je osvetlitev notranjosti. Fibre in ledice pod sredinsko konzolo, okoli merilnikov, v vratih in na stropu dajejo prestižni videz, izbiramo pa lahko med petimi barvami in intenzivnostmi. Prav tako na sredinski konzoli izberemo enega od petih načinov delovanja mehanike, od komfortnega do športnega, pri čemer se ustrezno zamenja tudi barva. Še en hec prinaša Espace – prestavna ročica samodejnega menjalnika je prav vesoljska, a gumb na vrhu je namenjen samo P in po navadi iz drugih avtomobilov, boste sprva nehote prestavljali v R ali D in hkrati takoj v P (parking). Dokler se ne navadite, silno tečna zadeva.

Za vzdušje dodajte še velikansko panoramsko streho kot je pri Espaceih že navada, odpre pa se do polovice. V nekaterih parametrih notranjosti, tudi po videzu pa novi Espace rahlo spominja na dedka Avantimea, na katerem je bila narejena tudi tretja generacija Espacea.

Preseneti prostor zadaj, trije ločeni sedeži pa prinašajo udobje na daljših potovanjih tudi za tri potnike zadaj. Skratka, 500 kilometrov do Monze in nazaj je minilo kot v letalu. V prtljažniku sta za silo še dva dodatna sedeža, ki pa jih verjetno bolj kot ne ne rabite. Prtljažnik meri velikanskih 660 litrov, s podiranjem kar iz prtljažnika (gumbi na levi strani) pa dobimo 2.040 litrov. Prtljažna vrata se odpirajo električno, rezervne gume ni, saj se v dnu prtljažnika skriva Bosejev ojačevalec.

Pri Renaultu so se šli izdaten downsizing, tako je dizelsko dušo predstavljal 1,6-litrski dCi s 118 kW (160 KM) in 380 Nm navora. Da ne bo pomote, kljub malemu dizlu je motor dovolj prožen, da se Espace pelje spodobno, a za neko občutnejšo dinamiko bo treba kaj močnejšega ali v Sport načinu ti in tam suniti prestavno ročico naprej in s tem prestaviti navzdol. Prestavna razmerja so naračunana na potovalno udobje, kar pomeni, da bo tudi pri malce višji hitrosti na avtocesti poraba nekje v zlati sredini med šestimi in sedmimi litri, po mestu pa ga čez 8 litrov ne boste spravili. Kompromis med močjo in varčnostjo. Podvozje je prav tako nastavljeno na udobje, mehkobe ne zmanjka niti pod Sportom, je pa precej občutno hipokritično dušenje, kar se pozna na daljših oscilacijah na avtocestah, ko Espace prav neprijetno začne nihati gor-dol.

Tehnično je Espace navdahnjen s štirikolesnim volanom 4Control, tu je sistem za nenamerno menjavo voznega pasu s silno neprijetnim zvokom (asociirajte na pasulj), ki sproža salve smeha pri potnikih, potem radarski tempomat, sistem za samodejno parkiranje (ki zares deluje!) in še par malenkosti, ki kažejo na tehnični napredek Espacea. Škoda le za slab infotainment R-Link 2 in manjko odlagalnih mest.

Osnovna cena znaša 41.990 evrov, med dodatki najdemo paket Winter (ogrevano sprednje steklo in sedeži spredaj in zadaj) za 500 evrov, paket Techno (aktivni tempomat in HUD) za 800 evrov, paket City (električno odpiranje prtljažnika in avtomatsko parkiranje) za 700 evrov, dodatno pa še 6. in 7. sedež za 1000 evrov, panoramska streha vzame 1200 evrov, posebna kovinska vijoličasta barva pa še 1000.

Skratka, potovalnik čudovitega videza in spodobne mehanike vas bo v najvišjem sestavku opreme, domov pospremil za 47.190 evrov. Za ta denar dobite veliko vesoljske tehnologije in videza, prijetne vozne lastnosti in občutek, da ste del prihodnosti. Ko popravijo še napake z infotainmentom, pa bomo oh in sploh navdušeni.