Pod BMW-jevo oznako navadno pomislimo na tradicionalne in tehnično dovršene limuzine ali pa velike prestižne terence. Enoprostorec? Ta bo spregledan, ker ljudje preprosto ne pričakujejo, da bi bavarska znamka posegla v polje družinskih enoprostorcev in tako so bili mimoidoči prav večkrat začudeni, kaj vidijo pred sabo.

Da se ne razumemo narobe, Gran Tourer ni napačen in je zelo všečen avto, a BMW je šele takrat, ko se zagledamo v nos in odkrijemo BMW-jev propeler, vse ostalo pa je za BMW-ja tako netipično, da je vprašanje, kakšen bo sploh odziv tradicionalne publike tradicionalne znamke – pri BMW-ju tako računajo bolj na nove kupce, čeprav zoper odločitev za ta avto govori kar nekaj argumentov.

Notranjost je klasični BMW, kar je bilo tudi za pričakovati, so pa dodali lepo oranžno osvetlitev z vseh možnih kotov. No, klasičen je ta enoprostorec tako močno, da bi lahko rekli, da armaturka pripada kateremukoli drugemu BMW-ju, edina razlika je na sredi sredinske konzole, kjer je odlagalno mesto med radiem in klimatsko napravo, pa most, ki se nadaljuje med sedeži nosi drugače postavljen modul s prestavno ročico in ročno zavoro. Manjka pa nam reža, kjer pri drugih BMW-jih odložite ključek. Odlagalnih mest je dovolj, niso sicer povsem priročna, a tako kot prostor, ki ga ne manjka ne spredaj, ne zadaj, več kot zadosti je prostora za noge, edino pri vozniku po stari metodi spet trda plastika vertikalnega dela armaturke pritiska v meča voznikove desne noge. Ena od reči, ki se jih je treba navaditi, je dejstvo, da se ročica samodejnega menjalnika ne postavi v P pozicijo kot pri drugih BMW-jih, to morate storiti ročno.

Medtem ko običajni Sport Tourer meri 4,34 metra, je Gran Tourer kot podaljšana različica dolga 4,55 metra. Teh dodatnih 21 centimetrov pomeni 11 cm daljšo medosno razdaljo in nekaj več prtljažnika, 645 litrov, dobrih 180 več kot pri krajšem bratu. Zelo osnovno obdelan prtljažnik brez kakršnihkoli dodatkov sicer služi svojemu namenu, v dnu pa se skrivata še dva dodatna sedeža, pač če rabite tu in tam naložiti še šestega in sedmega potnika manjših dimenzij. Zgubi pa Gran Tourer na pram konkurenci na zadnji klopi, ki nima treh posamičnih sedežev, kar je skoraj nuja, pač pa enotno klop, zmaga pa pri po višini nastavljivi in precej bolj rigidni mizici za potnike zadaj kot konkurenca.

In zdaj k bistvu, zakaj BMW Gran Tourer odstopa – reč ima pod motornim pokrovom 2-litrski štirivaljni turbodizel s 110 kW (150 KM) in 330 Nm navora, sparjen je z osemstopenjskim samodejnim Steptronic menjalnikom, ki poganja, če slučajno niste bili pozorni od premiere avtomobila, sprednji pogon. Nova BMW-jeva filozofija ni napačna, saj se tako motor, ki je zelo tih, dobro preračunan menjalnik in ostala falanga iz podvozja, dobro odrežejo. Vozne lastnosti so visoko nadpovprečne, le pri speljevanju je včasih nenavadno, kako za razliko od ostalih bavarcev zakoplje spredaj in ne odpleše z zadkom. Stvar navade, novih časov in ... nenavadnosti. S povprečno porabo sedem litrov je zelo spodoben družinski voz, ki pa stane v osnovi 30.550 evrov, z vsemi dodatki, pa kar 48.148 evrov, za kar dobite skoraj dva (kosa) neposredna konkurenta, Citroenovega Gran Picassa in Renaultovega Grand Scenica.

Skratka, dober avto, a netipičen BMW in sploh z vesoljsko ceno. Presodite sami.