Da gre za nekaj več, najprej razkrije registrska tablico za napisom GT, drugače bi lahko zlahka mislili, da gre za nekoliko pimpan običajni 308. Svoje bolj športno poslanstvo dobro skriva,- zadek in dve sploščeni izpušni cevi, 18-palčna kolesa, črna vzvratna ogledala, pa logotip na maski in posebna barva.

Korak naprej od običajnosti se nadaljuje tudi v notranjosti z športnimi sedeži, tu so še rdeči sedeži, športni volan in nekaj napisov GT, tudi zunaj. Nazaj v notranjost. Levovi družini je uspela minimalizacija in nabasanosti in nepreglednosti v voznikovem okolju ni več. Nov je infotainment, ki ni med hitrejšimi, nerodno je tudi upravljanje z roko tja daleč naprej v sredino. A izvirni greh sicer povsem spodobne notranjosti so zagrešili še pred izdelavo – volan. 180 in nekaj centimetrov visok človek za volanom, ko si sedež nastavi optimalno in volan dvigne, kolikor se pač (komaj) da, postane slep za merilnike. Dobesedno. Na večini pogleda na ključne parametre vožnje, sploh pri GT-jih hitrost, se nahaja volan (!) in učinkovito zakriva pogled. In to tako, da ko zapeljete v omejitev, se morate nagniti naprej, da sploh vidite hitrost, za nameček pa so si inženirji zamislili zamenjavo merilnika hitrosti in vrtljajev, slednji pa raste v nasprotno smer. Skratka, tisti, ki je bil zadolžen za dimenzije, lego volana in ergonomijo voznika, zagotovo ne dela več pri Peugeotu.

Ole, pravijo. Pod motornim pokrovom je še vedno preverjeno PSA-jevsko BMW-jevski produkt, 1,6-litrski THP, tokrat navit na 205 KM, kar pa še zdaleč ni njegov končni domet. Motor se rad vrti, je uglajen in prožen, malce manj navduši šeststopenjski menjalnik, ki na trenutke deluje »kamionarsko«, za pol-športnika bi si želeli kaj bolj ... ehm... trdega in s krajšimi hodi. Spredaj je tudi stikalce Sport, ki naredi točno to, kar P308 GT v štartu ni – avto dobi zloben rdeč pogled na (nevidnih) merilnikih, volan postane trši, stopalka za plin se odziva drugače in motor rohni, sicer le z avdio imitacijo skozi zvočnike, pa vendarle. Solidne Michelinove gume omogočajo kar nekaj polaganja ovinkov, a filigransko športno natančno to rahlo znižano podvozje ni, zato se GT pokaže predvsem na pospeševanju in hitrosti na ravnejših odsekih, v ovinkih pa vozniku vrača malo premalo razločne informacije, da bi si upali peljati bolj na nož. Sploh pa platforma preseneča na slovenskih asfaltnih katastrofah, kjer lepo požre in zakrije blišč in bedo slovenskih cestarjev (in kravatarjev).

308 v GT izvedbi je zanimiv kompromis med avtomobilom, namenjenim vsakdanu in skritemu orožju, s katerim si družinski očetje tu in tam napolnijo dirkaški ego, vsaj za kako kapljico.

V osnovi GT stane 25 tisočakov, še 4 pa je treba odšteti, če bi si recimo omislili dizelskega GT-ja s 180 konjiči. V dodatni opremi smo imeli Denonove zvočnike za 550 €, sistem za pomoč pri parkiranju s kamero (ki je nizke ločljivosti) za 600 evrov, še nekaj malenkosti za 600 evrov in posebno Magnetno modro za 500 evrov, skupaj za 27.210 evrov.