Namerno ali slučajno, spomini na drugo generacijo trojke iz osemdesetih, ki je primerljiva tako po filozofiji kot po nekaterih potezah, se pojavlja stalno. Treba je dodati, da je bil še v prejšnji generaciji avto del serije 1, zdaj pa sta najmanjši kupe in kabrio del nove serije 2, v katerega so sicer potisnili tudi neuspešnega enoprostrca s sprednjim pogonom.

Na srečo je Dvojka čistokrvni Bimmer z zadnjim pogonom, potentnim motorjem spredaj, z M paketom pa tudi precej strupenega videza in praktično enakimi dimenzijami kot avtomobil, s katerim ga primerjamo.

Notranjost je klasika bavarske znamke, raketne znanosti in odstopa od prepričljive tradicionalnosti ne boste našli. Prostora je dovolj, v avtu se sedi dovolj globoko, da se bodo tudi višjerasli skrili pred pišom vetra, ki ga praktično docela odpravi vetrna zavesica, za katero pa bo treba doplačati dobrih 350 evrov. Streha je platnena in se lahko pomika tudi do 50 km/h, je pa prisoten občutek, da ni med najhitrejšimi, še bolj genialno pa bi bilo, če bi se jo dalo zapirati tudi s ključem izven avtomobila, a to so pobožne želje.

Pod motornim pokrovom smo imeli 2-litrski štirivaljnik, s turbom previt na 180 kW (245 KM), motor je dovolj zmogljiv, ni pa klasika R6, kar se pozna pri odzivnosti in potrebi po priganjanju. Povprečna poraba ob mirni vožnji se giblje okoli sedem litrov in pol, z malce več priganjanja in dinamike skoči za liter, veliko več pa tudi ne. Podvozje je za kabrioleta rahlo trdo, kar se je sploh poznalo na slabih cestah, vzvojna trdnost karoserije pa je pri kabrioletih tako ali tako poglavje zase, sploh ko zaplapolajo šipe na kaki cvetoči luknji. Lega je več kot solidna, prav vse pa bomo iz 228i iztisnili v športnem načinu. Osemstopenjska avtomatika je zgledno preračunana, a pri vsej poplavi dodatne opreme in kozmonavtskih cenah zmoti, da med dodatki v avtu ni obvolanskih ročic, te bi pri malo bolj dinamični vožnji prišle zares prav.

Drugi minus leti na del navigacije iDrivea, kjer doplačamo 2204 evre za zares kilavo navigacijo – slabo napoveduje križišča in kdaj moramo zaviti, logika najhitrejše in najuodbnejše poti je znana samo programerjem in še kaj bi se našlo.

Do tu vse lepo in prav, avto zagotavlja poglede, v tropskem poletju pod Alpami pa sploh pride prav in zaradi konstrukcije in dimenzij sploh ne grozi sinusno občutljivim potnikom, celo tistim, ki sedijo zadaj v obliki mlajšega otroka. A temna plat medalje je cena. V osnovi 228i Cabrio stane 43.200 evrov, z dodatno opremo (kovinska barva 728€, M Sport paket: 3900 evrov, samodejni menjalnik 2215 evrov in navigacija 2204 evre, da ostalih malenkostih niti ne govorimo), ki skupaj vzame 13.285 evrov, pa cena poskoči na 56.485 evra, pa smo pogrešali še obvolansko prestavljanje in recimo kamero za parkiranje. O tej končni številki pa niti nočemo razpravljati.