Od tega, da na prvi pogled (in glede na mnenja kolegov) deluje kot manjša pocket rocket petarda, ki ponuja iskrivost in poskočnost, do tega, da gre zgolj le še za eno vozilo, ki želi svojo motorno podhranjenost opravičevati z agresivnejšim zunanjim izgledom.

In k temu zagotovo tudi pripomorejo napis Editon #1 med vrati, vpadljiva lita platišča (z dvema dimenzijama širšimi zadnjimi pnevmatikami), režama vstopnega zraka na zadnjih bokih (da, Smart ForFour ima motor zadaj), LED prednji žarometi in živooranžni sedeži v notranjosti. Tu, pa se morda iluzija o poskočnosti in dinamičnosti že skorajda razblini. Deloma opravičeno, deloma neopravičeno.

Dejstvo je namreč, da omenjeni model poganja litrski trivaljnik s 52 kilovati (71 KM), kar se sprva ne sliši niti tako malo, če predpostavljamo, da znaša masa praznega vozila okoli 970 kilogramov. Vendar prave iskrivosti in poskočnosti kar ni in ni. Ne pri nizkih, niti pri visokih obratih. Motor se namreč odziva počasi, vključevanje v hitrejše vozeči promet mora biti vnaprej premišljeno, premišljeni pa morajo biti tudi postanki na bencinskem servisu. Kljub zagotovilom, da naj bi ForFour porabil okoli pet litrov neosvinčenega bencina na 100 prevoženih kilometrov, se te številki težko približate. Ne bom trdil, da to ni mogoče, vendar bo v tem primeru vožnja bolj podobna tisti s konjsko vprego. Pa tudi na kakršnokoli odločnejše pospeševanje kar pozabite. Raje računajte na porabo med 6 do 7,5 litra bencina na 100 prevoženih kilometrov.

Če je Smart ForFour namenjen mestni vožnji je morda najbolje, da se tam tudi giblje. V mestu se obnese odlično, ima majhen obračalni krog poleg tega pa pritegne številne poglede. S to lastnostjo je zagotovo pisan na kožo tistim manj veščim bočnega/mestnega parkiranja in tistim, ki so radi opaženi.  Mu pa zato primestna vožnja malce manj diši, vsaj če vključuje nekaj vožnje po avtocesti in vijuganje po ostrejših ovinkih. Glede na zunanji izgled bi pričakoval nekoliko boljšo lego (morda bi k temu pripomogle tudi širše prednje pnevmatike dimenzij 185/50 R16), manj 'plavanja' skozi zavoje. Vendar se da tudi tukaj sklepati kompromise in ovinke odpeljati solidno(o, ko bi se vsaj dalo na trenutke izklopiti agresiven ESP). Zahvaljujoč sistemu crosswind (sistem za izenačevanje vplivov bočnega vetra, ki deluje v povezavi z ESP-jem) je omiljeno avtocestno poplesavanje v primeru bočnega vetra. Če pa si le želite malce več dinamičnosti, pa vam priporočamo turbo različico s 66 kilovatnim motorjem. Aja, pa še to. Zavorni pedal je namreč izredno občutljiv, ki potrebuje kar nekaj privajanja.

No, in da ne bo zvenelo, kot da ForFour kar ne najde mesta na trgu, poplavljenem s kompaktnimi modeli, je zgodba v notranjosti popolnoma drugačna. Sedenje za volanom (ki mimogrede ni nastavljiv) je odlično, z enakim pridevnikom lahko opišemo tudi sedeže in izdelavo posrečene notranjosti. To vsekakor popestri ločen in vrtljiv? merilnik vrtljajev motorja, v kombinaciji z analogno uro. Pomik v desno in nekoliko nižje razkrije visokoločljiv zaslon, na katerem se izpisujejo raznovrstni podatki. Med drugim je v odstotkih ovrednotena ekonomičnost vaše vožnje, pospeševanje in prestavljanje. Smo pa med poplavo vseh mogočih informacij pogrešali podatek o tem, koliko kilometrov še lahko prevozimo s količino goriva v rezervoarju. Simpatičen in vozniku izredno prijazen je volanski obroč. S ravno pravo postavitvijo stikal, debelino in obliko, se počutite, kot da sedite v veliko močnejšem vozilu, pogrešal sem le tipko, za menjavo radijskih postaj/pesmi. Mnenja sovoznikov pa so bila ponovno deljena, ko je pogovor nanesel na sredinsko konzolo. Tam se namreč nahaja izredno (ne) praktičen nosilec za pametni telefon. Nepraktičen zaradi svoje majhnosti, saj ni sposoben 'požreti' pametnega telefona običajne velikosti in mesta kjer se nahaja. Namreč, ko je nameščen, prekriva kar dobršen del radijskega sprejemnika (ki mimogrede ne pozna opcije scroll text). Praktičen pa je v smislu, da se na njegovem hrbtnem delu nahaja USB priklop, tako da imate s tistim na spodnjem desnem delu radia na voljo dva. Pod avtomatsko klimatsko napravo je skrit izvlečni predal, celoten vrhnji del armature plošče pa je odet v oranžno blago. Vse lepo in prav, vendar se ob sončnih žarkih, ki v kabino prodirajo pod določenim kotom, pojavi neprijetno bleščanje na vetrobranskem steklu. Prav tako pa se poraja vprašanje, kako se blago na takem mestu obnese na daljši rok.

Zanimiv pa je tudi način zlaganja zadnjih sedežev. V primeru, da se pojavi potreba po prevozu nekoliko večjih stvari, je moč sedalni del zadnjih dveh ločenih sedežev zložiti v dno vozila, čezenj pa poklopiti hrbtni del. Skrajno neprimeren pa je princip zapiranja pokrova motorja, saj je tega moč odpreti kljub zaklenjenemu vozilu, samo zapiranje pa predstavlja tudi določeno stopnjo umetnosti. Torej, če vozilo parkirate nekje in ga v dobri veri zaklenete, s tem niste preprečili morebitnim nepridipravom, da bi vam šarili po drobovju avtomobila.

Omenjeni ForFour, bi lahko opisali kot vozilo, ki v mestnem vrvežu skoraj gotovo ne bo ostalo neopaženo. S svojo okretnostjo bo prepričal tiste, katerim parkiranje predstavlja izziv, za tiste pikolovske pa je na voljo tudi asistenčni sistem vzvratnega parkiranja. S svojim izgledom bo prepričal marsikaj, zatakniti pa se uspe pri ceni vozila z malce daljšim seznamom dodatne opreme. Nam je ForFour vožnjo po cestah olajševal s tempomatom, 16 palčnimi aluminijastimi platišči, večfunkcijskim trikrakim volanom, kazalcem vrtljajev motorja, panoramskim strešnim oknom, ambientalno osvetlitvijo…

Za omejeno editon #1 različico je namreč potrebno odšteti dobrih 16 tisočakov, kar je sorazmerno veliko. Zlasti če predpostavljate, da za omejen znesek dobite vozilo višjega cenovnega razreda. In če potegnemo črto, je ForFour mestni posebnež, ki se ne ustraši niti zavitih cest, niti avtoceste. Vprašanje pa je, kako se bodo ob tem počutili voznik in sopotniki.