Ob bok ostalim kombilimuzinam B segmenta je i20 še vedno konzervativno zasnovan, vseeno pa ima nekaj več drznosti, za kar so zaslužni kar v nemškem Hyundaijevem oblikovalskem centru v Russelsheimu. Dodali so večjo heksagonalno masko, vpadljive luči, s strani je optično i20 kar veliko vozilce, nenazadnje je tudi od predhodnika dobil dodatne 4 centimetre in skočil v štirimetrsko polje.

Posrečena je tudi notranjost, na krovu je vse, vključno z Hyundaijevim infotainmentom, ki pa bi lahko imel za odtenek večji zaslon. Na krovu smo imeli tako ogrevanje sedežev kot tudi volana, dodali pa so še dve 180-vatni 12-valjni vtičnici in med njima AUX in USB vhod.

S samo prostornostjo ni težav, morda se ob odraslih zadnjih potnikih voznik mora odpovedati dvema ali trem centimetrom, s 326 litri je v segmentu med največjimi tudi prtljažnik. Na armaturko so namestili tudi nosilec mobilnega telefona s polnilnikom, ki sicer zahteva nekaj privajanja, preden telefon brez težav nalepimo na ta del, škoda le, da nosilec zakriva kamere na hrbtni strani, saj bi lahko mobilnik (kar tudi smo z manjšim trikom) uporabljali kot avto kamero.

Pod motornim pokrovom smo imeli 1,4-litrski CRDi dizel s 66 kW, kjer mu 240 Nm navora od najnižjih vrtljajev dobro služi tako pri običajni vožnji kot bolj dinamični. Mogoče bi si želeli malce več harmoničnosti podvozja, ki na trenutke še vedno dobro skriva, kaj se dogaja pod kolesi. S šeststopenjskim menjalnikm se da voziti lepih šest litrov porabe, a v praksi dodajte še kak liter in pol.

In še cena? Novi i20 je dovršen avto in brez dvoma bo nadaljeval hit prejšnje generacije, koliko pa bo posekal po evropski konkurenci, pa je vprašanje celote. Na eni strani udobje in prostornost, na drugi pa anemično podvozje. In cena? 16.180 za začetek, potem pa dodajmo še kovinsko barvo za 380 evrov in paket Winter z ogrevanjem sedežev in volanom za 280 evrov in 375 evrov za lita platišča z gumami dimenzij 195/55R16, skupaj torej 17.215 evrov, kar ni več tako občutno manj od konkurence.