Glede na način, na kakršnega se je končala sezona 1989, ko je boj za naslov svetovnega prvaka na koncu odločilo kontroverzno trčenje med Prostom in Senno (slednji se je zaradi tega tudi zapletel v javen spor s predsednikom Fise, Jean-Marie Balestrejem), je športna javnost pričakovala, da se bo dvoboj med dvema velikima rivaloma nadaljeval tudi v naslednji sezoni. Še posebej, ker nista bila več moštvena tekmeca – Prost je namreč po koncu sezone zapustil McLaren in odšel k Ferrariju. Toda prva dirka s tem dvobojem še ni postregla, saj je bila že štartna vrsta zaradi dežja pomešana, velika rivala pa postavljena nekoliko zadaj. Dirko sta s prve vrste sicer začela Gerhard Berger (McLaren) in Pierluigi Martini (Minardi), medtem, ko sta Senna in Prost začela šele s petega oz. sedmega mesta.

In čeprav je bilo vreme za nedeljo suho, pa je na ulični stezi vedno zelo težko prehitevati. Česar pa očitno ni vedel takrat 25-letni Alesi, ki je v Phoenixu vozil svojo komaj 9. dirko v formuli 1. Dirko je začel s četrtega mesta, nato pa po zaslugi odličnega štarta še pred prvim zavojem švignil mimo Bergerja, na prvo mesto. In čeprav je imel francoski dirkač na voljo podpovprečni Tyrellov dirkalnik, pa je uspel svojo prednost v nadaljevanju celo povečati. Temu trendu je bilo konec šele, ko se je v 8. krogu zavrtel Berger in je na 2. mesto prišel Senna. Brazilec je imel takrat sicer že preko osem sekund zaostanka, a sprva ni želel pretiravati z ritmom, saj je predvideval, da bo Alesi, ki je imel Pirellijeve gume (Senna je imel boljše, Goodyearove gume), prej ko slej naletel na težavo s preveliko obrabo. Ko pa se to nikakor ni zgodilo, je nastopil čas za napad.

Prvi napad je nastopil v začetku 31. kroga, ko se je Senna že po koncu štartno-ciljne ravnine za nekaj trenutkov postavil na notranjo stran. Toda Alesi je že tedaj ohranil mirne živce in nadaljeval v vodstvu. Že tri kroge kasneje pa je sledil nov, konkretnejši napad, ko se je Senna Alesiju postavil na notranjo stran, ob bok. Kazalo je že na rutinirano prehitevanje, nato pa je mladi Francoz presenetil svetovnega prvaka iz sezone 1988 in že v naslednjem zavoju znova švignil mimo. Alesijev triumf pa je na njegovo žalost ni trajal dolgo, saj je Senna že krog kasneje poskusil znova – v istem zavoju kot prej. Pri tem pa je bil tokrat bolj previden in takoj zaprl notranjo stran. Res pa je, da je Alesi kljub temu prišel znova blizu, da svojega idola še enkrat prehiti. In ko mu to ni uspelo, se je Sennova prednost hitro narasla.

Ne glede na to pa se je dirka za Alesija končala odlično, saj je na 2. mestu pripeljal tudi preko ciljne črte. S tem pa seveda dosegel tudi svojo najboljšo uvrstitev v karieri, kot tudi prvo uvrstitev na zmagovalni oder. S svojo drzno vožnjo pa navdušil vse ljubitelje formule 1 – vključno s Senno, ki je po dirki priznal, da je v dvoboju zelo užival.