X6, ki je pravkar prišel v svoji drugi generaciji, je bil posebnež takoj ob rojstvu. Namreč, masivni terenec s kupejevsko obliko je imel silno vprašljivo uporabnost, a je naletel na ugodne odzive pri tistih, ki jim ni mar za stereotipe, pač pa ekstravaganco. Da so takrat z X6 razmišljali prav, so pokazale tudi prodajne številke in nenazadnje priključek konkurence te dni z Mercedesom GLE.

A X4 je neka druga zgodba. Pomanjšani X6 ali nekaj samosvojega. X4 že na prvi pogled ne deluje tako mogočno kot njegov večji brat, čeprav je iz profila nezmotljivo »parni X«. Nujni dodatek je M športni paket, ki avto naredi nekoliko bolj udaren, čeprav se strahu, da bi se mešal z večjim X6 obeh generacij, ni, saj je na prvi pogled jasno, da gre za manjši avto. Mogoče bi primerjava s serijo 3 GT na terenskem podvozju ne bila tako napačna. A poslanstvo X4 je seveda posebnost, na prvem mestu.

Notranjost je tipično BMW-jevska, udobna, prostorna, z naprednim infotainmentom, aluminijastimi dodatki, usnjenimi sedeži, vsi ti dodatki skuj z M paketom pa X4 podražijo za skoraj 20 tisočakov. Manjka recimo aktivni tempomat, a po drugi strani navdušijo manjše podrobnosti, kot  je na primer HD kamera za vzvratno vožnjo  -kljub odličnim zaslonom danes večina proizvajalcev v zadek tlači običajne VGA kamere za 1 skodelico riža – pa na vratih prtljažnika, ki se odpira motorno, gumb, ki ne samo zapre prtljažnik pač pa avto tudi zaklene. Slednje se zdi samoumevno, a je »pogruntavščina« zelo redka, če ne celo edina, pa silno uporabna, ko imate polne roke stvari iz trgovine.

Prtljažnik je drugače omejen s svojo poševno speljano streho in kot tak kljub 500 litrov malo manj uporaben, vseeno pa z ravnim dnom ob podiranju sedežev vendarle omogoča nekaj večje krame.

Pod motornim pokrovom smo imeli vrstni šestvaljni dizel, ki sicer ni med najmočnejšimi svoje vrste, a 285 konjičev zadostuje za nekoliko bolj športne užitke skoraj dvotonske zverine. Dodajmo k temu osemstopenjsko avtomatiko s prestavljanjem na volanu in štirikolesni pogon xDrive. Bolje ne gre, kapo dol!

S povprečno porabo okoli 10 litrov ne sodi med varčnejše »30d« Bavarce, a mu zavda teža in športno poslanstvo. S prestavitvijo iz Comfort v Sport način se spremeni tudi odzivnost stopalke za plin, krivulja navora in trdota vzmetenja. Svoje dodajo tudi odlični žarometi, povsem pod motorni pokrov postavljeni paličasti smerniki pa zanimivo in nenavadno odbijajo svetlobo od vseh tabel v križiščih.

V osnovi zadeva s srednje močnim dizlom stane 61.800 evrov, a treba je dodati 19-palčna alu platišča za 3 tisočake, 1285 evrov vzame usnjeno oblazinjenje, M Sport paket 4791 evrov in še nastavljiva dinamika vožnje 828 evrov. Z ostalimi malenkostmi končamo pri kar 81.082 evrih, kar je ob že znani politiki  BMW pri cenah odločno preveč.

In kaj dodati za konec? Vse začne in konča pri velikosti. BMW je z X4 preprosto tako kot z X6 zasedel mesto, ki ga zaenkrat še ni noben proizvajalec. Prvi korak nemške konkurence z GLE nakazuje, da bo sledil tudi Audi z Q6,  verjetno pa bosta oba nemška giganta slej ko prej dodala tudi kak CLE in Q4, a važno je biti prvi, četudi imajo Bavarci zdaj dva ekstravagantneža. In ravno tu nastopi problem. X6 je od identičnega X4 dražji le 14 tisočakov in če upoštevamo  dejstvo, da za nakup kupejevskega terenca denar ne igra nikakršne vloge, razen če je komu zelo pomembno dejstvo, da je avto četrt metra krajši od sicer mogočnega X6, potem je X6 v prednosti pred X4. Oba pa svetlobna leta pred konkurenco, se razume.