V primerjavi s prejšnjo generacijo Note ni pridobil na merah, so pa precej bolj optimalno zgradili motorni prostor in posledično je dobil avto več prostora v notranjosti, sploh pa v prtljažniku in na zadnjih sedežih, kjer je prostora več, kot bi za ta mali avto sploh lahko upali. Edina reč, ki bo zmotila, je spet ta »japonska« plastika, trda na otip in neugledna za oko.

Pod motorni pokrov se zavoljo downsizinga lepo uleže 1,2-litrski prisilno polnjeni trivaljnik z 72 kW (98 KM), ki poskrbi za nekaj malega dinamike, a problem je, da bo vsako priganjanje ali želja po bolj odločni volji rezultirala v porabi tja čez sedem litorv, do polovice. Sploh malo bolj bo tisti zoprni zven trivaljnika kar preveč bodel v potniško kabino, da se vam bo motor včasih kar zasmilil.

Nekaj malega postori eko način vožnje, pri vklopu gumba dobimo manj moči in umirimo vožnjo, tam poraba pade tudi na pet litrov, a Note je takrat zares »len« avto.

Na testu smo imeli najbolj opremljenega Notea z opremo Tekna, dodan mu je bil sistem Nissan Connect z navigacijo, pogledom okoli avtomobila kot pomoč pri parkiranju, dodali so paket Sport s športnima odbijačema, malce drugačne luči, masko in pragove in 16-palčna platišča. Tako naphan avto vzame v osnovi 17.400 evrov.

Ni veliko, niti malo, a če vzamemo, da je v tej ceni naloženo vse in še več, da je prostora nadpovprečno veliko, pomislekov pravzaprav ni.