Tudi osemsedežni VW-jev Multivan, s katerim smo pred kratkim šli v Monzo, se proti temu 5,4 metra dolgemu, 2 metra širokemu in 2,6 metra visokemu velikanu zdi precej majhen. Jumper je dejansko videti golomazen, vendar bolj kot ne le zaradi višine, saj se z dolgim previsom zadaj brez težav parkira na običajna parkirna mesta. Pri teh velikih kombijih je zelo tanka linija med lepoto in neposrečenostjo, vsaj Citroenov primerek z lepo zapeljani lučmi z LED-icami in razgibanim in skladnim nosom sodi na stran tistih bolj estetskih dosežkov, čeprav s strani in zadka kaj pretirano novega pravzaprav niti ni mogoče iznajti.

V notranjosti je strop dovolj visok, da potnik brez težave stoji, na vrhu so odlagalna mesta, reže za zračenje po celotni dolžini, v boku 12-voltne vtičnice, ob vozniku in sovozniku pa sta na voljo dve vrsti s po tremi sedeži, za njimi pa še velikanski prtljažnik. V zadnji dve vrsti vodijo velikanska drsna vrata, ki so sicer malce nerodna in bo večkrat potrebno popraviti zapiranje, čisto spredaj potrebujete nekaj vzpenjanja, drugače pa je voznikovo mesto pregledno, odlagalnih mest je zares veliko, je pa res, da za tako veliko kravo potrebuje voznik, ki dolžine ni vajen, nekaj privajanja, če ne bo zadek tu in tam zapeljal čez robnik. Pohvaliti gre infotainment s TomTom navigacijo in Bluetoothom, čeprav vsaj za zdaj še nismo našli USB-vmesnika, ima pa AUX. Za vožnjo nazaj pomaga tudi visoko nad zadkom nameščena kamera, ki pa zaradi asferičnega prikaza daje občutek, da parkirate letalonosilko med gumenjake in dokler sliki ne verjamete, pomagajo tudi dvojna stranska ogledala.

Jumper je netipično naphan z elektroniko, od elektronskega krmiljena pogonskih koles, ki deluje kot približek zapore diferenciala in pride prav na slabšem terenu, do opozorilnikov za menjavo pasu, pa tempomat z omejevalnikom hitrosti in senzorji za tlak v gumah.

Pod motornim pokrovom ima naš testni avtobus 2,2-litrski HDi s 110 kW (150 KM) in kar prijetnih 350 Nm navora. Ker gre za 2,4 tone težko plovilo, navor kaže dinamiko, a prav dirkaški kombi, ki po merilnikih vendarle doseže 170 km/h, to ni. Gre predvsem za zares veliko hišo na kolesih za dolge ture z veliko prtljage. Motorju streže šeststopenjski menjalnik, katerega ročica je vozniku zelo pri roki, a o natančnosti bi lahko rekli še kako (ali dve) ob kozarčku rujnega. Ob tem dodajmo, da smo pogrešali kakršnokoli držalo, kamor bi odložili plastenko ali pločevinko v dosegu voznikove roke. Ob obilici navora in pametnih prestavnih razmerjih Jumper kaže zgledno dinamiko, ko gre za prehitevanje, poraba pa je odvisna od voznikove noge, od 9 pa tja do malček pod 11 litrov smo dosegli.

In še cena...34.530 za podaljšano in povišano različico opreme Seduction, ki ima 150 konjev. Kako gre cenik pri Citroenu? Ne vemo, saj je tudi za opremo Exclusive cena enaka, tako da končne cene pravzaprav (še) ne vemo, prav tako pa ne najdemo USB-reže.

No, dan pozneje smo našli USB, ta se skriva še centimeter nad že tako skritim AUX, za uporabo pa se morate praktično z voznikovega sedeža postaviti na glavo. Dobesedno.

Na osnovno ceno smo dobili še nekaj dodatne opreme, od elektronike za pogon, do multimedijskega radia, predvsem pa sta pnevmatsko vzmetenje zadaj (ki lahko spuščla in dviga nivo nakladanja) za 2338 evrov in samodejna klimatska naprava za kar 2590 evrov, absolutna rekordeja na listi dodatne opreme. Skupaj testni Jumper tako nanese kar 43.858 evrov. Preveč.