Šikana, dva McLarna, jeza na tretjo potenco: Dirka za VN Japonske leta 1989 je poskrbela za eno izmed najbolj prepoznavnih fotografij zgodovine formule ena, neskončen precedenčni primer v zadevi moštvenega dvoboja in odločitev o prvaku, o kateri bodo ljudje, ki so bili prisotni ali pa to spremljali pred televizijo, govorili svojim vnukom. Vendar pri tem ne gre za veselje novega svetovnega prvaka Alaina Prosta, temveč za trčenje "profesorja" z moštvenim tekmecem Ayrtonom Senno in oprijemljiv škandal.

Gremo lepo po vrsti: Predzadnja dirka sezone v Suzuki je bila od začetka v znamenju dvoboja za prvaka med Francozom in Brazilcem. Pred 15. dirko sezone sta oba zvezdnika McLarna osvojila deset zmag, Prost pa je imel pred Senno prednost 15 točk (76:61). To pomeni, da je moral Senna obvezno zmagati, njegov tekmec pa je moral biti slabši od drugega mesta, da bi lahko spričo obstoječega sistema točkovanja - z devetimi točkami za zmagovalca - v Avstraliji na finalni dirki računal na končen uspeh.

Kvalifikacije so se pričele po okusu Brazilca. Senna je s sijajnim krogom Prosta prehitel za 1,730 sekunde. Toda Francoz se je na kvalifikacije podal s prefinjeno potezo: Ker se je zavedal McLarnove dominance, je dirkalnik optimalno nastavil za nedeljsko dirko. Na kvalifikacijah je sicer občutno zaostal za Senno, zato pa je imel dovolj veliko prednost pred ostalimi in s tem najboljše izhodišče. Drugo mesto je bilo namreč dovolj za tretji naslov.

Na nedeljski dirki je za Prosta potekalo kot namazano. Prehitel je Senno in zaradi odlične nastavitve dirkalnika z manjšim podtlakom na polovici dirke privozil šest sekund prednosti pred moštvenim tekmecem. Razlika med Francozom in Brazilcem je še narasla, ker so mehaniki slabo opravili Sennin postanek v boksih. Toda Brazilec se je z novimi pnevmatikami bolje znašel kot Prost in razlika med njima se je manjšala. Oba McLarna sta vozila svojo dirko, kajti oba dirkača Ferrarija, Nigel Mansell in Gerhard Berger, sta imela tehnične okvare.

V 40. krogu pa sledi odločilen spopad: Senna se je dobesedno zalepil za zadek Prosta, ki je zmanjšal plin, da bi tekmeca zvabil v tako imenovani umazani zrak, ki vodi do uničenja pnevmatik. S položnejšimi krilci je bil siguren, da svojega položaja brez lastne napake ne bo izgubil. Pet krogov pozneje sledi napad Brazilca. V zavoju Spoon se je približal Prostu, na ravnini izkoristil zavetrje, v zelo hitrem zavoju 130R ostal v zadku Prostovega dirkalnika in pred zaključno šikano dokončno napadel Francoza. Prišlo je do trčenja za zgodovinske knjige.

Ko se je Senna po notranji strani znašel ob Prostu, je Francoz dobesedno zaprl vrata in s tem uresničil napoved, ki jo je izrekel pred dirkaškim koncem tedna. Na obeh dirkalnikih so blokirala kolesa, dirkača sta se zapletla in obstala. Dirkača sta dvignila vizirje svojih čelad in divje krilila z rokami, preden so uslužbenci ob progi ločili njuna dirkalnika in ju potiskali, da bi lahko peljala naprej. Prost ni mogel nadaljevati, toda Senna je izkoristil zalet v smeri zasilnega izhoda, uprizoril slalom skozi ovire iz pnevmatik in kot vodilni nadaljeval z dirko.

S poškodovanim prednjim krilcem se je z muko prebil do boksov. Alessandro Nannini, ki se je v času menjave prednjega krilca pri Senni prebil na prvo mesto, je bil le dva kroga pozneje žrtev Senne, ki je nizal kvalifikacijske kroge. Ko je kmalu zatem padla ciljna zastavica in je bila odločitev o prvaku preložena na finale v Avstraliji, je Brazilec dobesedno žarel od veselja, ki pa ni trajalo dolgo. V zakulisju se je po Prostovem sprintu do vodstva dirke in vročekrvnem sporu s šefom McLarna Ronom Dennisom začelo nekaj kuhati.

V središču pozornosti je stal sporni Jean-Marie Balestre. Francoz je bil leta 1989 predsednik FISA, predhodnika FIA, in domnevno odgovoren, da so komisarji dirke takoj diskvalificirali Senno. Balestre je sicer zanikal vsakršno vmešavanje, vendar je sam objavil odločitev o diskvalifikaciji in to v francoskem jeziku. Očitek: Senna naj bi izpustil šikano in s tem krajšal stezo. S tem je rojak Balestra, Alain Prost, predčasno postal svetovni prvak. Toda s tem se je škandal šele pričel.

Čeprav je bil Senna na tiskovni konferenci besen kot ris, je odgovarjal dokaj mirno in državniško. "Naredili so me za odgovornega in me obravnavajo kot kriminalca. To je v celoti nesprejemljivo," tako Brazilec. Seveda je Prost njuno bližnje srečanje videl drugače in zanikal, da naj bi provociral trčenje in z dvojnim odstopom McLarna prvenstvo odločil v svojo korist. "Ali bi zares namerno naredil takšne stvari? To je bil moj zavoj," je medijem razlagal Francoz.

McLaren in šef ekipe Ron Dennis so teden dni pozneje zaradi te odločitve vložili tožbo pred športnim sodiščem v Parizu, saj so izgubili denarno nagrado in sponzorske bonitete. Toda vse skupaj je postalo še slabše. Odločitev je ostala in Balestre je imel besen nagovor. Manever Senne je označil za neumnega in ekipi dodatno naložil kazen v višini 100.000 dolarjev. Poleg tega je Senno javno razglasil za nevarnega dirkača. Spričo tega primera je Prost zapustil ekipo McLaren in se podal v smeri Maranella. Pri tem velja pripomniti, da je Francoz uvedel pravilo, ki krajšanje steze brez pridobitve mesta ne kaznuje.  

V vsem tem kaosu Suzuke so mnogi pozabili na stopničke, kjer je Nannini slavil svojo prvo in edino zmago formule ena pred obema dirkačema Williams-Renaulta Patresejem in Boutsenom. Senna je pozneje osvojil še dva naslova prvaka, tudi Prostu je uspelo osvojiti še četrti naslov. Fotografija sprijetih dirkalnikov v zadnji šikani steze v Suzuki pa kljub temu ostaja sinonim njunega rivalstva.