Ali bo po odhodu Montezemola odšel tudi Alonso?
Šefu Fiata Sergiu Marchionneju je bilo dovolj. Slaba predstava Ferrarija na domači dirki v Monzi (Alonso odstopil, Raikkonen šele deveti), se ujema s sliko letošnje sezone. Italijan, ki je znan po sanacijah, te mizerije očitno ni mogel več spremljati. "Ferrari je v formuli ena da zmaguje. Že dolga leta sem navijač ekipe in težko je gledati Ferrari v takšnem položaju. Z najboljšima dirkačema na svetu in zelo dobrimi inženirji že od leta 2008 nismo ničesar osvojili. Pomembno je, da je Ferrari v formuli ena da zmaguje – drugega položaja ne moremo sprejeti."
Okrog Montezemola se je Marchionne opredelil na način, ki v sebi nosi sporočilo: Nihče ni nenadomestljiv. V Italiji že dolgo govorijo o tem, da se je odnos med šefom Fiata Marchionnejem in predsednikom koncerna Johnom Elkannom s predsednikom Ferrarija Luco di Montezemolom močno ohladil.
Sedaj se postavlja vprašanje, kako se bo vse to odražalo na pogajanjih s Fernandom Alonsom? Španec je v Monzi o govoricah, da naj bi Montezemolo na sestanku uprave, ki bo potekal jutri, odstopil oziroma dobil odpoved, povedal sledeče: "Če se bo to zares zgodilo, potem se bomo morali pogovoriti. Luca je bil v petih letih pri Ferrariju vedno moj predsednik, on je bil zame kot prava desna roka. Če se bo to zgodilo, potem se vse spremeni." In zgodilo se je.
Alonso ima s Ferrarijem pogodbo do konca leta 2016. Pravzaprav sta želeli obe strani podpisati predčasno podaljšanje pogodbe za nadaljnja tri leta (vključno do 2019), toda potem so se pojavile govorice, da želi Španec za podaljšanje zvestobe ekipi iz Maranella zajetno vsoto denarja. Pojavile so se tudi domneve, da bi lahko Španec predčasno izstopil iz pogodbe, ker Ferrari ne bi izpolnil klavzulo uspeha (tukaj gre za uvrstitev Ferrarija v konstruktorskem prvenstvu, določeno število točk dirkača, zaostankom do vrha in podobne kazalce).
V prvi vrsti Alonsov sogovornik pri podaljšanju pogodbe ni bil šef ekipe Marco Mattiacci, temveč predsednik Ferrarija Luca di Montezemolo. V okviru pogajanj ni šlo le za denar, temveč tudi za to, kako se namerava Scuderia srednjeročno vrniti nazaj na zmagovita pota.
V Italiji nihče ne verjame v večno zvestobo. Michael Schumacher je veljal za člana družine Ferrari, toda ko je pri Mercedesu videl priložnost, da bo lahko zopet dirkal, se je vrnil pod okrilje srebrnih puščic, kjer je tudi začel svojo bogato kariero. Dirkači so v prvi vrsti veliki egoisti. Nihče ne more pričakovati, da bo Alonso enostavno ostal pri Ferrariju, ker so dirkalniki lepo rdeči in ker ustreza letna plača.
Marchionne v Italiji veljal prej za računarja kot pa dirkača. Kadrovska vprašanja rešuje z glavo in ne s srcem. Tudi Alonso je zanj v prvi vrsti uslužbenec Fiatovega koncerna. Sergio Marchionne je po dirki v Monzi obiskal tudi Ferrarijevo tovarno v Maranellu. Uradno naj bi šlo za sestanek z zastopniki partnerja Philip Morris. Neuradno pa naj bi se 62-letni šef Fiata sestal z obema dirkačema Fernandom Alonsom in Kimijem Raikkonenom ter Luco di Montezemolom. O svojem obisku v Maranellu ni želel govoriti.


