Fiat Qubo Trekking je s koreninami globoko pri majhnih dostavnih vozilcih. Nadomešča Fiorina, v civilne namene. Različica Trekking prinaša še 20 milimetrov višjo karoserijo, elektronske dodatke za oprijem (Traction+) in prilagojeno zunanjost za vsaj navidezno robustnost in dodatno zaščito spodnjega dela agregata pred robatimi cestami.

Sicer je Qubo že po naravi veseljak. Rilček z visokima žarometoma brez posebnih dnevnih luči, visok in precej širok kabinski del, s strogo naravnost, po kombijevsko, odrezanim zadkom. Ker je avtomobil precej kratek, bočna zadnja vrata v odprtem položaju skoraj prekrivata ves zadek in zadnje okno. V tovrstnih avtomobilih so drsna vrata običajna in zelo dobrodošla rešitev. Že zaradi dolžin se zdi Qubo v primerjavi s manjšo Pando tudi precej širok avtomobil. Tu je njegova največja prednost pri notranji ergonomiji. Sicer tudi zadnja klop ni kdo ve kako utesnjena, sedi pa se zelo udobno. Na armaturni plošči so uporabili vse znane Fiatove prijeme. Stari znanec je radio, enako tudi zasloni, merilniki in stikala. Sedeži so relativno mehki, prednja nekoliko kratka pri sedalnem delu. Prestavna ročica je ravno tako mehka, ne zatakne se več pogosto. Ročna klimatska naprava je zgledno hladila volumsko razsežen avtomobil tudi pri temperaturah preko trideset stopinj celzija.

Pri natančnejšem pregledu notranjosti ni težko opaziti golih kovinskih elementov (jasno pobarvanih v barvo vozila), ki kažejo na delovno poreklo modela. Enostavneje je vpeta armaturna plošča, veliko je prostorov za odlaganje drobnarij, tudi večjega formata (kar je vedno dobrodošlo). Še najbolj pa na kombijevsko poreklo spominja vzmetenje. Morda je nekoliko čvrstejše tudi zaradi obljube uporabe na slabših cestah (glej napis Trekking). Na neprijaznih cestah nanje lepo opominja potnike v vozilu. Celo bolj z zvokom kot z nesramnostjo do zadnjic. Zato pa velika večina voznikov ne bo imela težav pri vožnji po ovinkih. Tam malo moti neobčutljiv volanski mehanizem, ki tudi izhaja iz kombijevske preteklosti Quba Trekking.

Štirivaljni 1,3-litrski Multijet s šetnajstimi ventiliv v glavi je tokrat postregel z najvišjo močjo. Qubo Trekking ni več tako lahek kot recimo Panda, zato se štirivaljni mlinček v nizkih vrtljajih vseeno bistveno bolj obotavlja. Ko turbina preseže kritični tlak, pa požene vozilo z veliko vnemo. Zato smo Quba Trekking ponovno šteli med skupino hitrih Fiatovih dizelskih kombijev, ki jo v našem uredništvu zasledujemo že vse od prvega Fiata Doblo 1.9 JTD pred mnogo, mnogo leti (samo pobrskajte po našem arhivu). Zanimivo je, da je DPF filter trdih delcev opcijski. Zanj zahtevajo malo več kot tisočaka. Slabo za ekologijo. Tisti med vami, ki ste že imeli težave s slabim čiščenjem DFP filtrov pri katerikoli znamki pa pozor, (tudi) pri Fiatu še lahko kupite dizla brez včasih živce parajočega dodatka. No, na črpalki smo vseeno povprečno nalili največ šest litrov dizelskega goriva vsakih sto prevoženih kilometrov. Complimenti a cari amici.

Fiat Qubo 1.3 16v 95 Multijet Trekking je zgornji konec ponudbe Qubov. V civilnem življenju sicer jasno kaže svojo preteklost, z vsakim kilometrom jo bolj sprejemate kot prednost. Ne dvomimo, da prenese bistveno več slabih cest in kamenja kot avtomobili, ki izhajajo iz povsem potniškega segmenta. S kratko karoserijo ga lahko, oglatega kot je, parkirate v vsako malo večjo luknjo. Motorček v nosu vas brez težav popelje tudi na italijanski jug, pri tem pa še malo popije. Obenem vam podarijo še res udoben prtljažnik, ki ga lahko povečate v že precejšnjo zalogo prostora z zlaganjem zadnje klopi. Osnovna-redna cena ni ravno zelo nizka, a se prodajalci oddolžijo s prijetno-zajetnim popustom. Le vzljubiti morate tega malega italijanskega medvedka.