Brez nje v moderni formuli ena skorajda ne gre več: telemetrija. Stotine senzorjev, nameščenih na dirkalniku, zajema nenehno pomembne parametre, ki jih pošiljajo v moštveno garažo, kjer jih številni inženirji nadzirajo in ocenjujejo. Poleg nadzora funkcij dirkalnika, zbrani podatki služijo predvsem za povečanje performance.

Najbolj običajen postopek je tukaj primerjava vrednosti obeh dirkačev ekipe.  Tukaj je dokaj hitro jasno, kateri dirkače je hitrejši na določenem mestu steze in kako lahko pridobijo dragocene stotinke sekunde. Toda kako to sploh deluje? To nam pojasni Giuliano Salve, podatkovni inženir Ferrarija, zadolžen za Kimija Raikkonena in pri tem pokaže dve grafiki telemetrije, ki sta bili posneti leta 2013 na Hungaroringu.

"Preden pojasnim primerjavo, si najprej oglejmo, kateri parametri so predstavljeni na grafiki (naslovna fotografija – zgornji del, op.p.). Prva linija od zgoraj navzdol kaže, v kateri prestavi je menjalnik. Druga kaže krmiljenje: če je stabilna, to pomeni, da dirkač vozi naravnost. Če gre linija navzdol, potem dirkač zavija desno ali obratno. Tretja linija kaže uporabo sistema DRS. Zadnje krilce se lahko na treningih, kvalifikacijah kot tudi na dirki preklaplja. Toda na dirki le na določenem mestu in v primeru, če je zaostanek za tekmecem pred teboj enak ali manjši za sekundo. Kot lahko na podlagi grafike spoznamo, imamo na tej stezi eno DRS-cono na ciljno-startni ravnini in drugo takoj po prvem zavoju."

"Četrta linija označuje uporabo pedala za pospeševanje. V osnovi je sestavljena iz dveh linij in zajema tako vlogo dirkača kot tudi elektronskega nadzornega sistema. V tem primeru dirkač pričenja krog s polnim plinom, ker se nahaja na ravnini. Potem lahko vidimo, da krivulja zmogljivosti motorja pade, ker vrtljaji obratov dosežejo zgornjo mejo. V tem primeru zmogljivost zmanjša elektronika – neodvisno od vpliva dirkača -, da s tem ščiti motor. Nadalje imamo dve liniji, ki se več ali manj gibljeta v nasprotni smeri druga proti drugi. Če gre ena navzgor, gre druga navzdol in obratno. Ti dve liniji označujeta hitrost in aktiviranje pedala zavore. V drugem delu kroga lahko spoznamo nekatere točke, v katerih hitrost ni tako strmo narasla kot v drugih krogih."

"V spodnjem delu grafike se nahajajo nadaljnje pomembne informacije. Zobata linija kaže vrednosti merilne sonde moči. Ta referenčna točka je koristna predvsem takrat, ko želimo spoznati razliko med linijama vožnje obeh dirkačev in te vidike, ki zavirajo dirkalnik tekom kroga, tudi popraviti. Naslednja linija kaže smer vetra. To linijo moramo nenehno nadzirati, tako da lahko dirkalnik nastavimo na vremenske pogoje, odvisno od tega, ali veter prihaja od spredaj ali s strani. Zelena linija nam kaže odklone merilne sonde moči, ki nastanejo, ko se lesena plošča dna dirkalnika dotakne tal. Nazadnje pa sledi še indikacija sistema KERS, ki je v letošnjem letu sestavni del sistema ERS in ga danes ne krmili več dirkač. Pri tej grafiki lahko spoznamo, kdaj ga lahko aktiviramo in kdaj se napolni."

Primerjava obeh dirkačev

"V primerjalni grafiki (naslovna fotografija – spodnji del, op.p.) lahko spoznamo različna stila vožnje obeh dirkačev. Modri in rdeči dirkač proizvajata skorajda identične grafike, ki tekom posameznega kroga odstopata le za nianse. Če si pa pogledamo uporabo pedala za plin in zavor kot tudi krivuljo hitrosti, potem spoznamo zanimive razlike. Na podlagi prvega dela krivulje zaviranja in hitrosti lahko spoznamo, da rdeči dirkač bistveno bolj trdo zavira, zato pa prej pritisne na plin, ko prečka temenišče zavoja. Modri dirkač ima nekoliko bolj mehkejši stil vožnje. Zavira nekoliko prej in z manjšo močjo, zaradi česar pri zaviranju izgubi manj hitrosti."

"Pri grafiki pedala za plin in zavore imamo dodatno zeleno linijo, ki med seboj primerja čase krogov obeh dirkačev. Inženirji nenehno primerjajo vrednosti obeh dirkačev, da bi lahko dosegli kar se da najboljši rezultat. Pri tem gre za tisočinke sekunde, ampak tako se izboljšuješ, na tak način lahko zakrpaš luknjo, ki se lahko meri celo v sekundah in dirkačem pomaga pri tem, da se zavihtijo na vrh," še zaključi Giuliano Salve. Saj ni tako zapleteno, mar ne?