Oblika, dinamična, za 21. stoletje, je zdaj že poznana in črpa iz 60 let stare legende, ampak Mini je danes prav tak kult kot je bil takrat, če ne celo večji. No, kljub temu, da velja za malčka, je bil Mini že zdaj v prvih dveh generacijah dovolj velik za običajne ljudi, dva velika + dva mala zadaj, brez težav, potovalno naravnan avto. A zdaj v tretji generaciji so mu dodali še 10 centimetrov v dolžino in 5 v širino in roko na srce, v notranjosti je avto pravzaprav velikanski. Če odštejemo zadnjo klop, se v njem povsem gosposko peljeta dva zelo velika odrasla.

Da gre za nekaj povsem drugega, kažejo izdelava in materiali – Mini in BMW, BMW in Mini, kombinacija je znana in nič kaj ne zaostaja za velikim bavarskim bratom, nekaj malenkosti so popravili, pri prejšnji generaciji nas je motil velikanski merilnik na sredinski konzoli, zdaj je vse skupaj postalo bolj konvencionalno, medtem ko je na sredinski konzoli BMW-jev infotainment, ki ima sicer en velik minus, saj ne prebira USB-ključkov kot bi jih moral (našega testnega 16 GB ne zazna!), a vse ostalo v tem računalniku v avtomobilu je na »wow« nivoju. Predvsem povezava s pametnim mobilnikom prinese preslikavo določenih aplikacij na osrednji zaslon, tudi Facebook. Avto seveda zna slovensko, kar mu gre v velik plus, na drugi strani pa je spet navigacija in karte tisto, kar muči tudi BMW, premalo natančno, preveč po svoje. Zanimiva in svojevrstna so tudi stikala, sploh rdeče utripajoči preklop za zagon, ki bi lahko služil tudi za začetek tretje svetovne vojne, recimo. Pa osvetlitev notranjosti v različnih barvah od vrat naprej do nog voznika.

Pod motornim pokrovom smo imeli 2-litrski štirivaljni turbo s 141 kW (192 KM) in 280 Nm navora. Motor je zelo odziven in nenaporen, do stotice Minija pospeši v sedmih sekundah in pol, končne hitrosti nismo niti testirali, na papirju leti do 235 km/h. Drugi štos je seveda poraba, tam okoli 7,8 litra na 100 km pri precej običajni vožnji je seveda sprejemljivo, a kaj, ko je tako navitega malčka škoda držati na vajetih, takrat se poraba hitro dvigne do desetice in ob relativno majhnem rezervoarju bomo na črpalki stali prej kot vsakih 500 kilometrov. Mini ima tudi tri načine vožnje, pri čemer se Sport odziva precej bolj neposredno, a napis »gokart občutek« ob vklopu je vendarle prej ko ne šala. Dodajte perfektne zavore, perfektno lego in mali avto je dejansko mali športnik, seveda v S različici. Čakamo še na JCW, da bo bera veselja polna.

Druga pesem je cena, v osnovi Cooper S s 24 tisočaki niti ni drag, a spet pride v ospredje hišna politika, ki z logičnimi in manj logičnimi dodatki skoči do 36.181 evrov. A vendarle, to je Mini, posebnež, ki ima tudi posebno ceno, s katero pa vendarle dobite posebno predstavo.