Nenazadnje, za samo 800 evrov več je Punto opremljen še z rezervoarjem za plin in ker tovrstni pogon pomeni skoraj enkrat nižjo ceno pogona, se investicija slej ko prej povrne. Pod motornim pokrovom je bil 1,4-litrski že rahlo arhaični motor s samo osemventilsko glavo, a še vedno dovolj zmogljiv, da Punto na cesti ni statist. Resda ob običajnih hitrostih, saj poraba veselo poskoči, ko boste s samo petstopenjskim menjalnikom želeli izkoriščati slovenske medkrajevne avtocestne povezave.

Oblikovno Punto ni več najbolj svež, a tisti izpred let povzeti Maseratijev videz deluje še vedno dovolj sveže, da ostaja blizu novih generacij B segmenta. Notranjost je sicer druga pesmica, minimalistična, pretirano plastična, glavna pripomba pa bo letela na kompliciran potovalni računalnik, ki ga upravljate spodaj levo pod volanom. Nič kaj manj razumljivo ni dogajanje okoli obeh pogonov. Kljub navodilom v dneh testa nekako nismo bili prepričani, ali avto deluje na plin ali bencin. Logika elektronike je, da najprej prazni posodo s plinom, a s štirimi črticami pokazalnika boste preklop na klasično gorivo videli le, ko bo začel padati tudi merilnik za bencin.

Ko k vsemu prištejemo še ceno, ki je le 11.500 evrov, je prednost plinskega pogona v Puntu očitna in če odštejemo nekatere pomanjkljivosti, ki jih spregledamo, če zamižimo na eno oko, ta Punto prinaša ogromno ekonomsko ugodnost.