Partnerju se poznajo leta, druga generacija gre h koncu, a tudi konkurenca pomlajuje zdaj že zares zrele modele, zdi pa se, da kupci ta hip gledajo drugačne avtomobile.

Gremo po vrsti. Po zadnji prenovi je Partner dobil bolj minimalističen videz, sploh spredaj, kjer se skuša zgledovati po najnovejši družinski oblikovni liniji. Praktične vrednosti so še vedno visoko sedenje in še višji strop, stranska drsna vrata na obeh straneh in veličasten prtljažnik.

Notranjost ostaja nespremenjena, s štirimi okroglinami na sredinski konzoli kot poličkami in režami za zračenje, pomolom s prestavno ročico in tipkama za pomik stekel, nekaj pa je prihranjenega še za voznikovo okolje z zdaj že res arhaičnim zaslončkom na vrhu armaturke. V opremi Style dobimo še zaprt predal med sprednjima sedežema in posebno notranje oblazinjenje z dodatno barvo, ne manjka niti dvopodročna klimatska naprava.

Nekaj dodatkov je vidnih tudi na zunanjosti, od odbijača, povzetega z Outdoor različice, ki je videti bolj robusten, do dodatno temnjenih stekel zadaj. Prostornost na zadnjih sedežih (namesto klopi so trije) ni vprašljiva, s podiranjem vseh treh sedežev pa se se Partner spremeni v velikansko »škatlo« pravilnih oblik, kamor lahko tako na oko spravimo pol stanovanja.

Partnerja je poganjal 1,6-litrski dizel z 68 kW (92 KM), ki zadostuje za osnovno preganjanje, neke silne dinamike pa od njega ne bomo dobili, prav tako s porabo 7 litrov ni tipičen predstavnik dizla, od katerega pričakujemo vsaj liter manj porabe. Motorju streže petstopenjski menjalnik. Da gre za višje rastoče vozilo, se pozna bolj pri bočnem vetru kot pri nagibanju, kjer podvozje dobro umirja vse, kar bi dišalo po povečanem nagibanju.

Potegnjeno pod črto, optično je Partner vsaj korak pred konkurenco, sploh v enotni barvi, z nezahtevnim dizlom in predvsem praktičnosti. Oprema skuša loviti sedanjost, a čudežev ne gre pričakovati. S ceno 20.400 evrov in še 203 evre za tempomat pač pleše na plesišču, kjer imajo družinski kompaktni enoprostorci urnejši korak.